Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 > >>
 

Uporaba napredne 3D-merilne naprave v tehniki

 
Damir Grugraš, univ. dipl. inž.,
dr. Luka Čerče, univ. dipl. inž.,
izr. prof. dr. Davorin Kramar, univ. dipl. inž.,
izr. prof. dr. Franci Pušavec, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Najnovejša pridobitev Katedre za menedžment obdelovalnih tehnologij s Fakultete za strojništvo, Ljubljana, je visoko zmogljiv in precizen 3D-merilni mikroskop, ki omogoča 3D-meritve površin v realnih barvah in tako predstavlja korak naprej v smislu prehoda z običajnih 2D-meritev na 3D-meritve. Naprava omogoča merjenje poljubnih 3D-geometrij, hrapavosti površin (linijske, ISO 4258 in ISO 11562) in površinske (ISO 25178)), geometrij rezalnih orodij, obrabe rezalnih orodij itd. V tem prispevku sta predstavljena naprava in njen način delovanja, njena široka paleta uporabnosti pa je prikazana z različnimi študijami: (1) študija 3D-obrabe rezalnih orodij, (2) podrobna analiza hrapavosti površin in (3) prikaz uporabe naprave na drugih področjih zunaj strojništva.
 
Ključne besede: 3D-merilni mikroskop, 3D-obraba rezalnih orodij, površinska hrapavost, postranica
 
pdfUporaba napredne 3D-merilne naprave v tehniki (.pdf 3.3MB)
 

 

Identifikacija človekovih lastnosti v povezavi z nezgodami pri delu

 
Denis Štemberger, mag., Gorenje group, Velenje;
prof. dr. Zvone Balantič, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede;
mag. Vilma Fece, univ. dipl. inž., Gorenje group, Velenje
 
Izvleček: Pri opravljanju določenega dela se lahko zaradi različnih vzrokov pripetijo podobne nezgode. Večina vzrokov izhaja iz narave posameznika oziroma iz njegovih osebnostnih lastnosti. Glavni in poglavitni vzroki so človeški dejavnik.

Opravili smo raziskavo s področja psihologije človekovih lastnosti oziroma osebnostnih lastnosti posameznikov, ki so v preteklosti že imeli nezgodo oziroma incident (manjšo nezgodo brez bolniške odsotnosti).

Z diskriminantno analizo smo poiskali razlike med osebnostnimi lastnostmi zaposlenih, ki so imeli incident ali nezgodo pri delu, in tistimi, ki tega niso imeli. Na podoben način smo ločili posamezne spremenljivke, ki se nanašajo na psihosocialna tveganja in neposredno vplivajo na ravnanje zaposlenih, kar je povezano z incidenti in nezgodami. Ravnanje zaposlenih je glede na osebnostne lastnosti možno prepoznati in zaključke uporabljati pri preventivnem ravnanju.

Na ravnanje človeškega dejavnika močno vplivajo tudi psihosocialna tveganja (pritisk na zaposlenega, časovna stiska, stres, nadlegovanje …), ki so bolj povezana z ravnanjem nadrejenih v odnosu do podrejenih. Zaradi tega je v določenih primerih potrebno spremeniti način vodenja.
 
Ključne besede: človeški dejavnik, nezgode pri delu, psihosocialna tveganja, osebnostne lastnosti
 
pdfIdentifikacija človekovih lastnosti v povezavi z nezgodami pri delu (.pdf 2.1MB)
 

 

Informacijska arhitektura za proizvodno analitiko

 
Dr. Andrej Debenjak, univ. dipl. inž.,
dr. Pavle Boškoski, univ. dipl. inž.,
dr. Bojan Musizza, univ. dipl. inž., vsi Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana;
Miha Kern, dipl. inž., Domel, d. o. o., Železniki;
mag. Andrej Biček, univ. dipl. inž., Nela, d. o. o., Železniki
 
Izvleček: Predstavljeni sistem za proizvodno analitiko je zasnovan po načelih industrije 4.0. Sistem vključuje informacije iz različnih proizvodnih korakov in procesov. Zasnovan je tako, da upošteva koncepte integracije poslovnih aplikacij (EAI). Obdelavo izvajajo agenti, ki delujejo v lokalnem oblaku družbe. Komunikacijska hrbtenica sistema je zasnovana kot vodilo poslovnih servisov (ESB), ki obravnava in posreduje vsa sporočila med vpletenimi entitetami. Sporočilni sistem deluje po načinu objavi-naroči. Tak pristop omogoča nemoteno delovanje proizvodnih linij tudi v primerih, ko je komunikacijski kanal prekinjen. Implementirani moduli med drugim izvajajo in omogočajo: snovanje testnih protokolov, samonastavljanje mej kakovosti, statistično analizo podatkov o proizvodnji, alarmiranje, sledljivost proizvodnje in ustvarjanje poročil. V sistem je vključenih več proizvodnih linij podjetja Domel na treh geografskih lokacijah, od katerih sta dve v Sloveniji in ena na Kitajskem.
 
Ključne besede: proizvodna analitika, industrija 4.0, integracija poslovnih aplikacij
 
pdfInformacijska arhitektura za proizvodno analitiko (.pdf 2.5MB)
 

 

Stik zračnih prostorov. Svoboda komunikacij za letala vseh držav. O kakšnem stiku govorimo?

 
Mag. Aleksander Čičerov, univ. dip. pravn., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo – uredništvo revije Ventil
 
Izvleček: Arbitražna razsodba dokončno (res iudicata, ne bis in idem) določa kopensko in morsko mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Določa tudi svobodo komunikacij za letala. Zanima nas režim, ki bo veljal za letala vseh držav v območju stika slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem. Ali obstaja tudi zračni sti
 
Ključne besede: arbitražna razsodba, območje stika, mednarodno javno pravo, svoboda komunikacij, svoboda zraka, implementacija razsodbe, SECSI FRA
 
pdfStik zračnih prostorov. Svoboda komunikacij za letala vseh držav. O kakšnem stiku govorimo? (.pdf 2.2MB)
 

 

Gradnja mikrostruktur z nanoprecizno robotsko celico

 
Doc. dr. Suzana Uran, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
 
Izvleček: Prikazana sta razvoj in zgradba nanoprecizne robotske celice z natančnostjo vodenja vrha robota +/–3,9 nm v odprti položajni zanki oziroma +/–61 nm v zaprti položajni zanki. Uporabljeni piezoelektrični motorji zagotavljajo prostornino delovnega območja robotske celice ok. 1,5 cm3. Prikazana sta dva postopka prijemanja, premikanja in odlaganja mikroobjektov (steklene ali polistirenske kroglice premera 1–100 µm): enoprsto prijemalo, osnovano na van der Waalsovi sili, in enoprsto prijemalo, osnovano na kapilarni sili. Prikazani so primeri gradnje enostavnejših mikrostruktur (pokončni trikotnik, 3D-piramida) in bolj zapletena mikrostruktura zobnika premera 150 µm.
 
Ključne besede: nanoprecizni robot, gradnja mikrostruktur, prijemala za mikroobjekte
 
pdfGradnja mikrostruktur z nanoprecizno robotsko celico (.pdf 836KB)
 

 

Dvoosni krmilnik za hitro eksperimentiranje v robotskih aplikacijah

 
Dr. Milan Čurkovič, univ. dipl. inž.,
Rok Pučko, dipl. inž.,
Mitja Golob,
izr. prof. dr. Aleš Hace, univ. dipl. inž.,
vsi Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
 
Izvleček: Predstavljeni dvoosni krmilnik omogoča poenostavljeno in hitro izvajanje laboratorijskih eksperimentov v robotskih in podobnih aplikacijah. Krmilnik je zasnovan na zmogljivem DSP-procesorju TMS320F28335, ki je sicer namenjen za vodenje servomotorjev. Pri snovanju in implementaciji algoritmov vodenja lahko uporabljamo računanje s plavajočo vejico, programiramo pa ga lahko kar v okolju Matlab/Simulink. Elektronsko vezje krmilnika je zasnovano tako, da omogoča robustno delovanje krmilnika tudi v industrijskih razmerah. Funkcionalna razširitev krmilnika je možna z notranjimi komunikacijskimi vmesniki. Krmilnik smo uporabili v okviru evropskega projekta FP7 HYPSTAIR za napredni HMI s haptičnim vmesnikom za manjše hibridno električno letalo.
 
Ključne besede: vodenje robota, haptični vmesniki, vodenje sile, hitra izvedba algoritmov vodenja
 
pdfDvoosni krmilnik za hitro eksperimentiranje v robotskih aplikacijah (.pdf 654KB)
 

 

Vpetost industrije 4.0 v slovenska podjetja

 
Dr,. Vesna Trančar, univ. dipl. inž., Šolski center Ptuj
 
Izvleček: Prispevek temelji na raziskavi o prepoznavnosti koncepta Industrije 4.0 v slovenskih proizvodnih podjetjih, njenih prednostih in slabostih, ki jih zaznavajo podjetja, ki so Industrijo 4.0 že vpeljala v svoj poslovni sistem. V prispevku so zajeta izhodiščna spoznanja, ki temeljijo na literaturi in praktičnih izkušnjah slovenskih podjetij v povezavi z Industrijo 4.0, izsledki pa so tudi grafično ponazorjeni.
 
Ključne besede: industrijska revolucija, Industrija 4.0, računalništvo v oblaku, proizvodna podjetja
 
pdfVpetost industrije 4.0 v slovenska podjetja (.pdf 2.8MB)
 

 

Vpliv zasnove hidravličnega rezervoarja na izločanje zračnih mehurčkov

 
Izr. prof. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž.,
doc. dr. Vito Tič, univ. dipl. inž., oba Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Med kontaminante hidravlične tekočine štejemo vse tiste substance, ki negativno vplivajo na pravilno delovanje hidravličnih komponent in celotnega sistema, in tudi uporabljane hidravlične tekočine. Tako je lahko hidravlična tekočina kontaminirana s trdnimi delci, z vodo in drugimi tekočinami kot tudi z zrakom oz. zračnimi mehurčki. Zrak kot kontaminant lahko povzroča številne probleme, med drugim poškodbe komponent zaradi kavitacije, povečan hrup, slabšo odzivnost komponent zaradi povečane stisljivosti in posledično manjše togosti aktuatorjev … kot tudi pospešeno degradacijo tekočine. V prispevku je poudarek na problematiki izločanja zraka, na kar je potrebno pomisliti že v fazi načrtovanja hidravličnega rezervoarja.

Že primerna zasnova rezervoarja lahko prepreči pojav zračnih mehurčkov, omogoča različno učinkovito izločanje zraka in s tem manjše negativne učinke. Hidravlični rezervoar naj bi bil zasnovan tako, da stabilizira in usmeri tok tekočine v notranjosti rezervoarja, da ima na ta način tekočina na voljo dovolj časa za izločanje zračnih mehurčkov. Vizualizacija tokov in s tem razumevanje dogajanja v notranjosti rezervoarja, odvisno od zasnove njegove notranjosti, je bila izvedena na podlagi numerične simulacije. Potek trajektorij same tekočine in plinastih delcev je v prispevku raziskan na podlagi uporabe programske opreme CFD. Dobljeni rezultati so osredotočeni na izločanje zračnih mehurčkov v odvisnosti od notranje zasnove rezervoarja in preprostih dodatnih ukrepov.
 
Ključne besede: hidravlični rezervoar, izločanje zraka, simulacija, konstrukcijski ukrepi
 
pdfVpliv zasnove hidravličnega rezervoarja na izločanje zračnih mehurčkov (.pdf 3.2MB)
 

 

Nadzor vibracij na hidravličnih pogonskih sistemih

 
Dr. Samo Ulaga, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Če naj služba vzdrževanja tvorno prispeva k rasti dodane vrednosti v podjetju, mora pri svojem delu upoštevati sodobne strategije preventivnega vzdrževanja in uporabljati metode za nadzor stanja opreme. Ena najbolj uveljavljenih in preizkušenih metod za ugotavljanje stanja opreme je nadzor vibracij.

Spremljanje dinamičnega odziva komponent hidravličnih sistemov, še posebej komponent pogonskega sklopa elektromotor-sklopka-črpalka, omogoča zgodnje ugotavljanje nepravilnosti (npr. ugotavljanje napak ob montaži oz. takoj po njej: neuravnoteženost vrtečih se komponent, zvitost gredi, nesoosnost, toplotno rast komponent, rahle spoje, poškodbe komponent ...) in kasneje med samim obratovanjem (npr. notranje poškodbe črpalk, poškodbe ležajev ...).

V prispevku so navedeni osnovni principi uporabe metode v okviru programa preventivnega vzdrževanja s poudarkom na analizi vibracij hidravličnih pogonskih sklopov.
 
Ključne besede: analiza vibracij, hidravlika, pogonski sistem, analiza
 
pdfNadzor vibracij na hidravličnih pogonskih sistemih (.pdf 4.9MB)
 

 

XTS – linearni motor s krožno potjo

 
Simon Gorše, dipl. inž.,
Jernej Tavčar, univ. dipl. inž., oba Beckhoff Avtomatizacija, d. o. o., Medvode
 
Izvleček: Novi linearni transportni sistem XTS (eXtended Transport System) podjetja Beckhoff združuje prednosti preizkušenih tehnologij vrtečih se in linearnih pogonskih sistemov ter odpravlja nekatere omejitve obeh. Gre za napreden modularni mehatronski sistem, sestavljen iz fiksnih motorskih modulov, premičnih motorskih delov, vodila in računalnika. Posamezen motorski modul je kompletno integriran skupaj s pogonsko elektroniko in merjenjem pozicije. XTS ima enega ali več pasivnih premičnih delov oziroma enot (angl. mover), ki se premikajo po vodilu z veliko dinamiko. Sistem, ki ga krmili industrijski računalnik s programom TwinCAT, ne potrebuje zapletenega ožičenja in kabelskih verig, temveč le napajalni kabel in kabel EtherCAT. Mehansko robusten dajalnik posreduje položaj premične enote motorskemu modulu.

Rešitve s sistemom XTS so primerne za različne aplikacije, kot so transport materiala, ločevanje proizvodnega toka, podajanje in združevanje izdelkov, prav tako pa lahko v isti aplikaciji sodeluje več sistemov XTS. Inovativna zgradba sistema XTS ponuja številne prednosti, predvsem večjo storilnost, manjše prostorske zahteve v aplikaciji ter manj vzdrževanja, posledično pa so manjši tudi stroški.
 
Ključne besede: XTS, transportni sistem, napredni transport, transport majhnih objektov, pasivne premične enote
 
pdfXTS – linearni motor s krožno potjo (.pdf 2.4MB)
 

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 > >>

Novice

 
 
CodeOn – Skodiraj svoj potencial!
Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko bodo v sredo, 25. 10. 2017, ob 17. uri v okviru vseevropske pobude Europe Code Week potekale 4 brezplačne ... »
 
 
Kratko poročilo s sejma MOS 2017, Stičišča znanosti in gospodarstva kot projekta MIZŠ
Na 50. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju je bilo letos že drugič organizirano Stičišče znanosti in gospodarstva. Obisk je bil izjemn... »
 
 
»Stičišče znanosti in gospodarstva« v okviru MOS 2017
V okviru 50. mednarodnega sejma obrti in podjetnosti v Celju bomo tudi letos organizirali »Stičišče znanosti in gospodarstva«. »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
Damir Grugraš, Luka Čerče, Davorin Kramar, Franci Pušavec
Uporaba napredne 3D-merilne naprave v tehniki

 

 
Denis Štemberger, Zvone Balantič, Vilma Fece
Identifikacija človekovih lastnosti v povezavi z nezgodami pri delu

 

 
Andrej Debenjak, Pavle Boškoski, Bojan Musizza, Miha Kern, Andrej Biček
Informacijska arhitektura za proizvodno analitiko

 

   
   
   
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.