Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>
 

Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem

 
Jaka Čadež, univ. dipl. inž., Anže Čelik, univ. dipl. inž., oba Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri
 
Izvleček:

Dvopotni tokovni ventil s tlačnim kompenzatorjem predstavlja v hidravliki člen, ki omogoča kontroliranje količine toka fluida (tj. pretoka), posledično pa tudi hitrosti izvršilnih elementov. Omenjeno funkcionalnost je sicer mogoče doseči tudi s črpalko z nastavljivo iztisnino, vendar je z uporabo namenskega ventila to mogoče izvesti precej enostavneje. Tovrstni ventil ima vgrajen tlačni kompenzator, ki vzdržuje konstanten padec tlaka (med vhodno in izhodno stranjo ventila), posledično pa se z nastavljivimi režami določa potrebna količina pretoka.

V prispevku je prikazan postopek razvoja dvopotnega ventila s tlačnim kompenzatorjem. Glede na ciljano področje uporabe (mobilne aplikacije) se za tovrstni ventil zahteva visok delovni tlak (do 500 barov) pri predpisanem nazivnem pretoku (do 100 l/min). Pri tovrstnih aplikacijah so želene stabilnost delovanja v celotnem področju obratovanja in nizke energijske izgube v ventilu.

Uvodoma sta predstavljena osnovni princip delovanja dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem in tipičen primer vgradnje. Nadalje so prikazani teoretične osnove preračuna tokovnega ventila, razvojne aktivnosti na ključnih detajlih ter koraki do njihove optimizacije.

Eksperimentalno izmerjene karakteristike dvopotnega tokovnega ventila so v nadaljevanju primerjane z rezultati simulacij. Začetno neujemanje je bilo vzrok za podrobnejšo analizo obstoječega koncepta. Dodatna razvojna iteracija je odpravila pomanjkljivosti na ventilu, ponovna primerjava med eksperimentalnim in numeričnim pristopom pa je pokazala precej boljše ujemanje rezultatov oz. karakteristik dvopotnega tokovnega ventila.

Na osnovi uspešnega razvoja osnovne funkcije dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem bo slednja razširjena na celotno družino tokovnih ventilov (tj. za različne nazivne pretoke).
 
Ključne besede: hidravlika, tlačni kompenzator, tokovni ventil, padec tlaka, razvoj, simulacije
 
pdfRazvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem (.pdf 735KB)
 

 

Robotsko lasersko varjenje nerjavne pločevine

 
Klemen Pompe, univ. dipl. inž., dr. Robert Ivančič, univ. dipl. inž., oba Intech-les, d. o. o., Unec; Primož Repnik, univ. dipl. inž., prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., oba TKC, d. o. o., Ljubljana
 
Izvleček: Članek predstavlja lasersko varjenje nerjavne pločevine z robotom in vlakenskim laserjem. Prikazane so prednosti sodobnih vlakenskih laserjev, priprava zvarnega mesta, tehnologija varjenja in težave, ki se pojavljajo pri laserskem robotskem varjenju.
 
Ključne besede: lasersko varjenje, robotsko varjenje, vlakenski laser, nerjavna pločevina
 
pdfRobotsko lasersko varjenje nerjavne pločevine (.pdf 797KB)
 

 

Vzdrževanje hidravličnih naprav – 2. del

 
Doc, dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž.,  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Uvod

Vzdrževanje čistoče hidravlične kapljevine (HK) vključuje določitev potrebnega razreda čistoče glede na obravnavni hidravlični sistem, redno intervalno jemanje vzorcev kapljevine in spremljanje razreda čistoče v primerjavi z zahtevami ter ukrepanje ob slabši čistoči od zahtevane. V prejšnji številki smo predstavili, kako delci znotraj hidravlične kapljevine skrajšujejo uporabno dobo hidravličnih sestavin. V prvem delu smo predstavili tudi, kaj pomenijo delci znotraj hidravlične kapljevine ter posledice teh na hidravlični napravi. Višine rež med relativno gibajočimi se elementi so v hidravliki znotraj bistvenih sestavin med 0,5 in 10 µm. Predstavljena so bila tudi splošna priporočila čistoče hidravlične kapljevine glede na področje in zahtevnost uporabe.

V nadaljevanju članka podajamo stopnjo čistoče s številčnimi stopnjami, ki jih pogosto imenujemo kodna števila. Ta so po ISO 4406 razvrščena od številke 0 do 28 oziroma še > 28. Stopnjo oziroma razred čistoče HK glede na  ISO 4406 podajamo z X1 / X2 /  X3 , kar pomeni kodne oznake (števila) za velikosti delcev 4 µm / 6 µm / 14 µm. Pred desetletjem in več smo stopnje čistoče podajali le za X2 / X3, v zadnjih letih pa, zaradi zaostrenih pogojev čistoče HK in tehničnih možnosti štetja tudi majhnih delcev, pogosto podajamo čistočo le za X1 / X2, torej za  4 µm / 6 µm. Ta način podajanja smo privzeli v pričujočem članku.

Najbolj zahtevni so sistemi s servoventili, ki zahtevajo čistočo 13/10, najmanj zahtevni pa so sistemi z nizkim tlakom (izpod 140 bar). Po priporočilih standarda ISO 4406 je za zobniške hidravlične motorje že zadovoljiva čistoča 21/19/17. Za druge hidravlične sestavine se pri nizkih tlakih zahteva za do 3 razrede boljšo čistočo od navedene najnižje zadovoljive. Za visoke tlake (nad 250 ali celo nad 300 bar) pa se zahteva znatno boljšo čistočo HK; za več razredov. 

Pričujoči prispevek podaja predloge, kako določiti raven čistoče hidravlične kapljevine, nato predstavi, kako na dva načina meriti čistočo, in podaja dva primera laboratorijskih meritev stanja mineralnega hidravličnega olja. Na koncu je razložena še pomembna vloga ß-vrednosti hidravličnega filtra.

Prispevek predstavlja priporočila za kontrolo čistoče hidravlične kapljevine in napotke, kako lahko izboljšamo njeno čistočo ter na kaj moramo biti pri tem pozorni. Sledijo praktična priporočila o izpiranju hidravličnih sistemov ter utemeljitev, zakaj je zelo priporočeno nadzirati stanje hidravličnih kapljevin. Na koncu prispevka je predstavljen praktični primer nujnosti spremljanja stanja hidravlične kapljevine. 
 
 
pdfVzdrževanje hidravličnih naprav – 2. del (.pdf 1.9MB)
 

 

Preizkušanje hidravličnih filtrov – večprehodni test po standardu ISO 16889:2008

 
Nejc Čegovnik, mag. inž. str., Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana; 
doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček
Inženirji se v industriji vsakodnevno srečujejo z različnimi stroji, katerih delovanje je odvisno od hidravličnih sistemov. Da bi stroji delovali nemoteno, je treba posebno skrb nameniti hidravlični kapljevini. Z izbiro ustreznih filtrirnih elementov izboljšamo proces filtracije in s tem stanje čistoče hidravlične kapljevine, kar dolgoročno pripomore k podaljšanju uporabne dobe hidravličnih sestavin in zanesljivosti delovanja hidravličnih sistemov. Da bi izbrali najprimernejši filtrirni vložek, so bile razvite različne metode njihovega vrednotenja in testiranja. Mednje sodi tudi večprehodni test po standardu ISO 16889:2008 (Multi-pass method for evaluating filtration performance of a filterelement).
 
Ključne besede
večprehodni test, filtrirni element, hidravlična kapljevina, razmerje filtracije, čistoča
 
pdfPreizkušanje hidravličnih filtrov – večprehodni test po standardu ISO 16889:2008 (.pdf 739KB)
 

 

Projekt obvladovanja investicijskega procesa

 
Miha Jež, inž., Iskraemeco d. d., Kranj;
izr. prof. dr. Janez Kušar, univ. dipl. inž.,
doc. dr. Tomaž Berlec, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V praksi večina podjetji nima natančno opredeljenega vodenja investicijskega procesa, zato se pri investiranjih v proizvodno opremo občasno sreča tudi s podaljšanjem časa projekta in zvišanjem stroškov. Za optimizacijo izvedbe investicijskih projektov je treba postaviti projektni model, ki natančno popiše potrebne aktivnosti, njihov tok in opredeli matriko odgovornosti. Projektni model zahteva tudi izdelavo kontrolnih seznamov, ki preprečujejo, da se katera izmed pomembnih zahtev opreme ne bi predpisala.
 
Ključne besede: investicijski inženiring, projektno vodenje, projektni model, model odločanja, proizvodna oprema
 
pdfProjekt obvladovanja investicijskega procesa (.pdf 783KB)
 

 

Žice za lasersko varjenje orodnih jekel

 
Prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž.,
Klemen Pompe, univ. dipl. inž., TKC, d. o. o., Ljubljana
 
Izvleček
Članek opisuje varilne žice za lasersko varjenje. Opisana so orodja, kalupi in orodna jekla, ki jih varimo lasersko. Na kratko je podan opis, kako lahko izdelamo žice za lasersko varjenje iz žic, namenjenih za varjenje orodij po postopku TIG. Opisane so napake na varilnih žicah, ki se pojavijo med izdelavo, če celoten proces vlečenja in tanjšanja žic ni povsem pravilen. Na koncu članka so podani zaključki.
 
Ključne besede: varilna žica, tanjšanje žic, lasersko varjenje, orodje, orodno jeklo
 
pdfŽice za lasersko varjenje orodnih jekel (.pdf 770KB)
 

 

Vozel – zastarel in le redko uporaben vezni element – ali je uporaben tudi v zdajšnjem času v sodobni industriji?

 
Dr. Blaž Jelenc, univ. dipl. mat., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko;
prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., TKC d. o. o., Ljubljana
 
Povzetek: Predstavili bomo pakirni oz. mesarski vozel, ki je izjemno uporaben v okoliščinah, ko je treba z vrvjo kaj povezati ali pa privezati. Analizirali bomo tudi napetosti v vrvi in sile trenja med vrvjo in predmetom priveza. Iz opisanih primerov uporab bo razvidno, da ima vozel nekakšno univerzalno uporabnost, saj zlahka nadomesti bolj ozko usmerjene sisteme privezovanja (ali povezovanja), kot npr. elastične trakove in povezovalne trakove (gurtne).
 
Ključne besede: pakirni vozel, uporaba vozlov, trenje med vrvjo in kontaktno površino.
 
pdfVozel – zastarel in le redko uporaben vezni element – ali je uporaben tudi v zdajšnjem času v sodobni industriji? (.pdf 630KB)
 

 

Merjenje pozicijske točnosti in kalibracija linearnih osi CNC-obdelovalnih strojev

 
Luka Čerče, univ. dipl. inž., David Muženič, univ. dipl. inž., Vinko Rotar, izr. prof. dr. Franci Pušavec, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Davorin Kramar, univ. dipl. inž., vsi Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
 
Izvleček: Potrebe moderne industrije po doseganju vse ožjih toleranc ter zahteve mednarodnih standardov kakovosti so privedle k temu, da je zmogljivost proizvodne opreme pomembna kot še nikoli prej. Zahtevana dimenzijska točnost izdelkov neposredno kaže na pozicijsko točnost CNC-stroja. Poleg klasične meritve z merilnimi uricami lahko geometrijsko točnost obdelovalnih strojev preverimo s testom Ballbar. Dodatno lahko linearno pozicijsko točnost osi izmerimo z laserskim interferometrom. Na podlagi rezultatov testov lahko določene napake odpravimo s popravki parametrov v krmilniku CNC-stroja ter tako izboljšamo pozicijsko točnosti in krožnost CNC-stroja. S tem odločilno vplivamo na kakovost obdelane površine in dimenzijsko natančnost izdelkov. V prispevku sta na primeru iz prakse predstavljeni meritev geometrijske točnosti obdelovalnega stroja in izvedba kalibracije linearnih osi.
 
Ključne besede: geometrijska natančnost, pozicijska točnost, CNC-stroj, naprava Ballbar, laserske meritve, umerjanje CNC-strojev
 
pdfMerjenje pozicijske točnosti in kalibracija linearnih osi CNC-obdelovalnih strojev (.pdf 867KB)
 

 

Toplotna obdelava maraging jekla, navarjenega s postopkom oblikovnega obločnega navarjanja z žico

 
Maja Lindič, mag. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo;
Boštjan Podlipec, univ. dipl. inž., Razvojni center Jesenice, d. o. o., Jesenice;
Matija Bušić, Univerza v Zagrebu, Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo;
Doc. dr. Damjan Klobčar, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Oblikovno obločno navarjanje z žico (ang. WAAM – wire arc additive manufacturing) je postopek dodajalnih tehnologij, ki ima velik potencial tudi pri izdelavi in popravilu orodij. Maraging jeklo v primerjavi s klasičnimi orodnimi jekli odlikujeta dobra varivost in enostavna toplotna obdelava. Zaradi neenakomernega ohlajanja taline med varjenjem in toplotne obdelave predhodno nanesenih varkov je mikrostruktura materiala po navarjanju nehomogena, zato je za dosego optimalnih mehanskih lastnosti izdelka nujna naknadna toplotna obdelava. Žico iz maraging jekla smo navarjali na osnovni material po postopku obločnega oblikovnega navarjanja z uporabo varilnega programa MIG CMT+pulz. Tako izdelane vzorce smo toplotno obdelali v dveh sklopih: s topilnim žarjenjem in z izločevalnim žarjenjem. Analizirali smo mikrostrukturo in izmerili trdoto po posameznih fazah toplotne obdelave. Rezultati bodo služili za določitev vpliva pogojev toplotne obdelave na strukturo materiala in za primerjavo z deklariranimi vrednostmi.
 
Ključne besede: oblikovno obločno navarjanje z žico (WAAM), maraging jeklo, toplotna obdelava
 
pdfToplotna obdelava maraging jekla, navarjenega s postopkom oblikovnega obločnega navarjanja z žico (.pdf 514KB)
 

 

Uporaba zaščitnih korekcijskih očal v vizualni ergonomiji

 
Prof. dr. Zvone Balantič, univ. dipl. inž.,  Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj;
Dejan Aljančič, univ. dipl. inž., Alcom, d. o. o., Kranj
 
Izvleček:

Človeški vid se z leti spreminja in v določenem trenutku je lahko potrebna njegova korekcija. Ker človek več kot 80 % informacij pridobi z vidom, je vizualna ergonomija izjemno pomembna na slehernem koraku. Delo in delovni pogoji pogostokrat niso idealni in primerni za izpostavljene oči, zato je potrebno organ vida zaščititi z uporabo ustreznih in najbolj kakovostnih zaščitnih očal.

Človek svoje delo nemalokrat opravlja v agresivnem okolju, ki je lahko nevarno za poškodbe organa vida. Oko moramo zaščititi z zaščitnimi očali, pri tem pa poskrbeti za ustrezno ločljivost in ostrino vida. Človekove vizualne zmožnosti se z uporabo zaščite nekoliko spremenijo. S pravilno in ustrezno izbiro zaščitnih korekcijskih očal bomo odpravili neuravnoteženost med človekovimi individualnimi lastnostmi, okoljem in delovno nalogo. Neuravnoteženost lahko povzroči neugodje, pojav napak, nesreč in poškodb pri delu. Današnja tehnologija omogoča uporabo najsodobnejših materialov za izdelavo zaščitnih korekcijskih očal, ki ustrezajo najbolj zahtevnim standardom.

Naš cilj je proučiti in uporabiti zanesljive in inovativne rešitve za zaščito organa vida pred vplivi zunanjega okolja. Osredotočamo se na integracijo najsodobnejše tehnologije pri izdelavi zaščitnih korekcijskih očal in pri ustvarjanju pogojev, ki ustrezajo človekovim individualnim vizualnim zmožnostim. Pri tem sodelujejo človekove vizualne sposobnosti, okolje in delo.

Teoretično in eksperimentalno smo dokazali, da skozi korekcijska očala, kombinirana z običajnimi zaščitnimi očali, prehaja bistveno manj svetlobe kot pri uporabi zaščitnih korekcijskih očal. Če na površino korekcijskih zaščitnih očal nanesemo še antirefleksni sloj, še dodatno pridobimo pri transmisivnosti, tako da bo svetlobna prehodnost dosegla celo 98 %.
 
Ključne besede: vizualna ergonomija, zaščitna korekcijska očala, dioptrijska očala, zaščitna očala, refleksija
 
pdfUporaba zaščitnih korekcijskih očal v vizualni ergonomiji (.pdf 568KB)
 

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>

Novice

 
 
V okviru 52 sejma MOS že četrto Stičišče znanosti in gospodarstva
Na celjskem sejmišču bo med 10. in 15. septembrom letos več kot 50 visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih ustanov predstavilo inovacije, vrhu... »
 
 
Vabilo na konferenco: Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu
Vabljena predavanja, predstavitve člankov, študentska sekcija, podelitev nagrad Tehnološke mreže, razstava pokroviteljev in borza kadrov. Teme pre... »
 
 
V 15 letih 90 strokovnih dogodkov – od Nanotehnoloških dnevov do Stičišča znanosti in gospodarstva
Janez Škrlecu, dolgoletnemu članu Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in ustanovitelju Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS, je ... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
 
Klemen Pompe, Robert Ivančič, Primož Repnik, Janez Tušek
Robotsko lasersko varjenje nerjavne pločevine

 

 
   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.