Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>
 

S-zobniki iz polimerov

 
Dr. Gorazd Hlebanja, univ. dipl. inž., Higher Education Centre, School of Technologies and Systems, Novo Mesto, Slovenia;
dr. Simon Kulovec, univ. dipl. inž., Podkrižnik, d. o. o., Ljubno ob Savinji, Slovenia;
Prof. dr. Jože Hlebanja, univ. dipl. inž.,
prof. dr. Jože Duhovnik, univ. dipl. inž., both University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, Ljubljana, Slovenia
 
Razširjeni povzetek

Kovine so prevladujoči material v proizvodnji zobnikov. Vsekakor pa novi materiali na podlagi različnih polimerov pridobivajo na pomenu zaradi svojih dobrih značilnosti, kot so masne lastnosti – majhni vztrajnostni momenti in masa, enostavna proizvodnja, zmožnost dušenja, manjša hrupnost, obrabne lastnosti itd., čeprav so dovoljene obremenitve manjše in je delovna temperatura omejena. Prav tako je izziv proizvodna kvaliteta in dimenzijska zanesljivost.

Evolventni zobniki, Eulerjev izum, ki v današnjem strojništvu prevladujejo skoraj v celoti, so bili v dolgi zgodovini deležni številnih izboljšav, tako da so v današnji industriji optimirani skoraj do popolnosti. Hkrati pa imajo evolventni zobniki nekaj šibkih točk. Tako zaradi narave evolvente postajajo radiji ukrivljenosti korena boka zoba vse manjši in limitirajo k nič, ko se približujemo osnovnemu krogu. To pa pogojuje večje bočne obremenitve v tem delu. Če ima pastorek hkrati še majhno število zob, je koren zoba zelo kratek, kar implicira čezmerno drsenje in torne izgube. Zato so raziskave, ki bi v celoti konveksno-konveksni stik evolventnih zobnikov nadomestile s konveksno-konkavnim stikom, ki bi pomenil bistveno manjše kontaktne obremenitve, pomembne. V teh okoliščinah se je razvilo S-ozobje z geometrijo bokov zob, pri kateri je stik na začetku vprijemne poti in na njenem koncu konveksno-konkaven, v osrednjem delu pa konveksno-konveksen. V pričujočem prispevku so predstavljene bistvene lastnosti S-ozobij, tj. radiji ukrivljenosti in bočni tlaki, hitrostne razmere zlasti na začetku ubiranja in na njegovem koncu, debelina oljnega filma in delež drsenja in kotaljenja. Prav to je pri S-ozobjih pomembno, ker sta vrh in koren zoba primerljive velikosti, kar pomeni bistveno manj drsenja in izgub.

S-zobniki so definirani z matematično enačbo boka zoba zobnice, ki ima dva parametra. Zobnica z določenim modulom definira eno samo ubirnico, ki pa definira stično krivuljo za zobnike s poljubnim številom zob. Variacije prej omenjenih parametrov bistveno vplivajo na lastnosti zobnika. Tako lahko ustvarimo zobe z zelo debelim korenom, ali pa take z majhnim vpadnim kotom.

Avtorji menijo, da lahko ozobja te vrste uporabljamo tako v makro aplikacijah, npr.  planetni prenosniki vetrnih elektrarn, kot tudi v mikro aplikacijah, kot so manjši mehanizmi za avtomobilsko industrijo ali gospodinjske naprave, kjer pa so polimeri osnovni material. Na Fakulteti za strojništvo, v Centru za konstruiranje,  so razvili posebno preizkuševališče za male zobnike iz polimerov. Preizkuševališče so preliminarno že uporabili za testiranje evolventnih zobnikov in S-zobnikov. Za zdaj uporabljena materiala sta bila za en zobnik POM in za drugi PA6. Hkrati pa ugotavljamo, da sta kvaliteta in dimenzijska zanesljivost plastičnih zobnikov bistveni. Skenirni 3D koordinatni merilni stroj z rotacijsko mizo in možnostjo meritev prostih ploskev je v tem okviru dragocen pripomoček, s katerim bomo pomembno izboljšali kvaliteto brizganih plastičnih zobnikov.
 
Ključne besede: zobniki iz polimerov, evolventni zobniki; S-zobniki; značilnosti S-zobnikov; testiranje zobnikov iz polimerov
 
pdfS-zobniki iz polimerov (.pdf 1.1MB)
 

 

Tesnila hidravličnega valja za vodno in oljno hidravliko

 
Dr, Franc Majdič, univ. dipl. inž.,
prof. dr. Mitjan Kalin, univ. dipl. inž.,
Alen Ljoki, dipl. inž., all University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, Slovenia
 
Razširjeni povzetek

Poznavanje sile trenja v povezavi s hidravličnimi tesnili je pomemben del konstruiranja hidravličnih valjev. V ta namen smo se odločili detajlno raziskati vpliv različnih tipov hidravličnih tesnil glede na uporabljeno hidravlično kapljevino. Raziskava je bila razdeljena na tri dele: eksperimentalno delo na hidravličnem preizkuševališču, eksperimentalno delo na tribološkem preizkuševališču in na numerične izračune z analizo rezultatov. Za hidravlični del smo izdelali novo preizkuševališče za merjenje sile trenja pri različnih tipih tesnil v sistemih z vodno in oljno hidravliko. Prispevek govori o lastnostih hidravličnih tesnil in rezultatih teoretičnega izračuna sile trenja ter rezultatih meritev teh sil. Meritve so bile izvedene na preizkuševališču pri štirih različnih tlakih sistema, dveh hitrostih batnice in dveh različnih hidravličnih kapljevinah. To sta mineralno hidravlično olje in voda. Delo zajema dodatne eksperimentalne rezultate, ki so v nadaljevanju analizirani. Na koncu so predstavljeni rezultati numeričnih izračunov in rezultati meritev ob štirih različnih tlakih in obeh uporabljenih kaDr, Franc Majdič, univ. dipl. inž.,
prof. dr. Mitjan Kalin, univ. dipl. inž.,
Alen Ljoki, dipl. inž., all University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, Sloveniapljevinah (Tabela 2).

Ločimo statična in dinamična tesnila. Pri dinamičnih tesnilo opravlja relativni pomik glede na element v kontaktu. V hidravličnih valjih se uporabljajo oboja tesnila, vendar so dinamična v delovanju bolj problematična, zato jih bomo detajlno obravnavali. Osnovna naloga tesnila je zagotavljanje primerne tesnilne sile med elementoma, posledica pa je sila trenja, ki je v rangu od 2 % do 10 % celotne »delovne« sile. Obstajajo različni tipi tesnil, ki se razlikujejo po obliki in materialu, po načinu vgradnje, temperaturni odpornosti, vrsti uporabljene kapljevine, delovnem tlaku in hitrosti drsenja. Nekaj tipov tesnil, ki se trenutno vgrajujejo v hidravlične valje, je prikazanih na sliki 1. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na najbolj pogosto obliko in material tesnila – izbrali smo O-tesnilo iz poliuretana (NBR).

V postopku konstruiranja hidravličnega preizkuševališča smo izdelali nekaj shematskih konceptov in na koncu izbrali koncept, ki je predstavljen na sliki 2. S škripčevjem lahko preprosto prilagajamo hitrost pomika batnice, katere hitrost je natanko dvakrat večja od hitrosti pogonskega hidravličnega valja. Na sliki 3 je sestavljeno in opisano hidravlično preizkuševališče z vsemi sestavinami. Meritve so potekale po vnaprej določenih korakih. Določevali so velikost testnih tlakov in pretokov ter ukrepe in načine pri menjavi hidravlične kapljevine. Zajemanje podatkov o pomiku batnice, višini tlaka v hidravličnem valju in velikosti sile trenja je potekalo s programom NI LabView. Rezultati meritev, pridobljenih na hidravličnem preizkuševališču za mineralno olje in vodo, so prikazani na slikah 5 in 6.

Tribološke meritve so bile izvedene na napravi Cameron-Plint TE77, ki je prikazana na sliki 7. Za meritev triboloških parametrov smo uporabili vzajemno gibanje. To je bilo doseženo z uporabo ekscentričnega mehanizma, ki omogoča prilagajanje hitrosti in dolžino pomika, pri čemer je pomik obratno sorazmeren hitrosti. Pri tlaku 50 bar smo zagotovili zadosten kontaktni tlak. Izmerjena sila trenja se je gibala med 120 N in 150 N. Ker je prišlo do deformacij in obrabe tesnil, smo merili pri dveh različnih silah trenja. V tabeli 1 so prikazani koeficienti trenja pri dveh različnih silah in obeh hidravličnih kapljevinah.

Analizirani model je simetričen, zato smo problem obravnavali »v ravnini«. Na sliki 8 je predstavljen numerični model, na katerem smo izvedli simulacije. Pri simulaciji smo opazovali deformacije tesnila. Na začetku smo z zgornjim izrezom batnice pritisnili na tesnilo, da smo ga deformirali, nato pa smo dodali delovni tlak. Deformacijo smo merili pri tlakih 0 bar, 50 bar, 100 bar in 150 bar. Silo trenja smo izračunani na podlagi rezultatov simulacije. Natančnejši rezultati simulacij so razvidni iz slike 9.

Rezultati meritev in numerične analize sil trenja so primerjani pri tlakih 0 bar, 50 bar, 100 bar in 150 bar. Tabela 2 vsebuje rezultate za vodo in mineralno olje. Iz primerjave vidimo, da je odstopanje med rezultati meritev in rezultati numeričnih izračunov sile trenja majhno, tj. v rangu med 4 N in 15 N. Pri analizi rezultatov je treba upoštevati, da pri numeričnem izračunu nista bila upoštevana kontaktna mehanika in udar kapljevine.

Zaključek: Namen pričujočega dela je bil raziskati področje tesnil, uporabljenih v hidravličnih valjih. Uporabljeni kapljevini sta bili mineralno hidravlično olje in voda brez aditivov – pitna voda. Bistvo prispevka je pokazati, da tesnjenje ni omejitev za uporabo vode kot hidravlične kapljevine. Z raziskavo je bil predstavljen nov eksperimentalni postopek ugotavljanja sile trenja na tesnilnih elementih. Razvito je bilo novo preizkuševališče, na katerem je možno ločeno meriti silo trenja na batnici.
 
Ključne besede: trenje tesnil, hidravlični valj, oljna hidravlika, vodna hidravlika, tribološki testi
 
pdfTesnila hidravličnega valja za vodno in oljno hidravliko (.pdf 576KB)
 

 

Prediktivno vodenje nestabilnega sistema s sprotno identifikacijo verjetnostnega modela

 
Martin Stepančič, univ. dipl. inž., Institut Jožef Stefan, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Ljubljana;
prof. dr. Juš Kocijan,
univ. dipl. inž., Institut Jožef Stefan, Univerza v Novi Gorici
 
Izvleček: Predstavljamo metodo prediktivnega vodenja, ki uporablja verjetnostni model in s katerim lahko vodimo tudi nestabilni sistem. Pomen prediktivnega vodenja je sprotno iskanje ustreznega vhodnega signala pri izbrani kriterijski funkciji. Ta funkcija odraža kakovost zaprtozančnega sistema in je odvisna od izbranega vhodnega signala procesa, referenčnega signala in večkoračne napovedi izhodnega signala procesa z njegovim modelom. Za modeliranje dinamike procesa smo uporabili model na podlagi Gaussovih procesov, ki je verjetnostni model črne škatle in izhaja s področja jedrnih metod. Njegova prednost je napovedovanje vrednosti z mero negotovosti in modeliranje brez podrobnejšega poznavanja fizikalnega ali kemijskega ozadja procesa. Negotovost napovedi je izražena z varianco porazdelitve možnih napovedi. Varianco pri vodenju upoštevamo tako, da se med delovanjem izognemo neznanemu območju, ki ga algoritem prepozna po povečani varianci. Po drugi strani pa model identificiramo sprotno in s tem omogočimo prilagoditev modela za območje, ki ni dovolj znano.
 
Ključne besede: dinamični sistemi, avtomatsko vodenje, prediktivno vodenje, model na podlagi Gaussovih procesov, sprotna identifikacija
 
pdfPrediktivno vodenje nestabilnega sistema s sprotno identifikacijo verjetnostnega modela (.pdf 666KB)
 

 

Razvoj nove daljinsko krmiljene hidravlične roke

 
Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž.,
Martin Sever,
Nejc Stravnik, vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V sodelovanju Laboratorija za fluidno tehniko (LFT) in Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani smo izdelali daljinsko krmiljeno hidravlično roko. Izvršilno orodje hidravlične roke so klešče. Za krmiljenje hidravličnih sestavin so uporabljeni 4/3 konvencionalni potni ventili, ki v kombinaciji s frekvenčnim reguliranjem vrtljajev elektromotorja omogočijo proporcionalno krmiljenje hidravlične roke. V prispevku je opisan hidravlični sistem z uporabljenimi sestavinami. Poudarek smo dali nadzoru prisotnosti vlage v hidravlični kapljevini in pomenu filtracije  pred in med obratovanjem naprave. Podane so tudi fizikalne osnove prehodnih pojavov, ki precej izrazito nastopajo pri tej napravi. Prehodne pojave smo simulirali v programu AMESim. Opisan je tudi, v LFT izdelan, električni drsnik preko katerega so krmiljeni 4/3 konvencionalni potni ventili.
 
Ključne besede: hidravlična roka, frekvenčni regulator, 4/3 konvencionalni potni ventil, filtracija, vlaga, prehodni pojavi
 
pdfRazvoj nove daljinsko krmiljene hidravlične roke (.pdf 1.3MB)
 

 

Mikrovarjenje s trenjem in mešanjem bakrenih kontaktov

 
Doc. dr. Damjan Klobčar, univ. dipl. inž.,
prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo;
prof. dr. Milan Bizjak, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta;
doc. dr. Vladka Lešer, univ. dipl. inž., Fakulteta za zdravstvene vede, Novo mesto
 
Izvleček:  Danes se za izdelavo komponent in delov naprav v elektroindustriji uporablja električno prevoden baker CuOF, CuETP, CuOFP in CuAg 0,02. Spajanje te vrste materialov z uporabo konvencionalnih varilnih postopkov, kot so obločna varjenja, uporovno varjenje ali lasersko varjenje, je težavno zaradi njihove odlične toplotne in električne prevodnosti, nizke električne upornosti ter visoke reflektivnosti (slaba absorpcija energije laserskega žarka, ki se izboljša z uporabo zelene laserske svetlobe). Varivost teh materialov je enostavnejša s postopki varjenja s trenjem, kamor spadajo rotacijsko in linearno varjenje s trenjem, varjenje z ultrazvokom, vibracijsko varjenje in varjenje s trenjem in mešanjem. Prispevek prikazuje mikrovarjenje s trenjem in mešanjem (FSW) bakrenih kontaktov z različno oblikovanimi zvarnimi spoji. Analizirani so bili vplivi oblike orodja, varilnih parametrov in vnosa energije na metalurške in mehanske lastnosti ter pojav napak v zvaru. Okarakterizirali smo napake zvarnega spoja in predstavili vzroke za njihov nastanek ter odpravo. Določeni so optimalni varilni parametri in oblika orodja, ki omogočajo izdelavo trdnega zvarnega spoja brez napak, z lastnostmi maksimalno podobnimi osnovnemu materialu.
 
Ključne besede: mikrovarjenje s trenjem in mešanjem (FSW), Cu ETP, natezni test, mikrostruktura, napake v zvaru
 
pdfMikrovarjenje s trenjem in mešanjem bakrenih kontaktov (.pdf 0.9MB)
 

 

Internet stvari in senzorska omrežja za ocenjevanje delovnega okolja in vzdrževanje na osnovi stanja

 
Mag. Damir Husejnagić, univ. dipl. inž.,
mag. Boža Pustovrh Martinčič, univ. dipl. inž., 
Peter Žnidarič, dipl. inž.,
Toni Prošek, univ. dipl. inž., 
mag. Borut Rihtaršič, univ. dipl. inž., vsi LitostrojPower, d. o. o., Ljubljana
 
Izvleček: Proizvodna podjetja strojne opreme še vedno pristopajo k vzdrževanju reaktivno in v nekaterih primerih preventivno, kar je zastarelo in neučinkovito. Cilj je, da z uporabo novih tehnologij in z uvedbo vzdrževanja na osnovi stanja zmanjšamo tako stroške vzdrževanja kot tudi izgub zaradi nepričakovanih izpadov. Sistem za ocenjevanje delovnega okolja in vzdrževanje na osnovi stanja je razvit z upoštevanjem standardov ISO13374, IEEE1451, OSA-CBM in OSA-EAI. Je samostojen modul z možnostjo integracije v obstoječe sisteme. Osnovni gradniki so pametna vozlišča, sestavljena iz mikrokrmilnika, analogno-digitalnega pretvornika, različnih senzorjev, komunikacijskega vmesnika ter napajalnega modula. Njihova naloga je zajem podatkov iz senzorjev, matematična obdelava ter pošiljanje rezultatov na strežnik. Med seboj so povezana v senzorsko omrežje z različnimi tehnologijami. V prispevku so predstavljene predvsem rešitve s področja meritev okoljskih parametrov, ki so sicer kot dopolnilni podatki vključeni v algoritme za ocenjevanje stanja. Senzorska omrežja za meritev okoljskih parametrov so uporabna tudi za oceno stanja delovnega okolja skladno z zakonom o Varnosti in zdravju pri delu. Sistem omogoča spremljanje, nadzor in ocenjevanje dejavnikov delovnega okolja ter opozarjanje ob odstopanjih na isti način kot pri spremljanju stanja strojev in opreme, zato je enostavno razširljiv na ostala področja, npr. arhive, skladišča itn. Predstavljeni sistem je bil razvit znotraj Kompetenčnega centra Sodobne tehnologije vodenja na razvojnem projektu RRP5, ki je potekal od 1. 1. 2011 do 31.12. 2013.
 
Ključne besede: vzdrževanje na osnovi stanja, pametna vozlišča, senzorska omrežja, merjenje okoljskih parametrov
 
pdfInternet stvari in senzorska omrežja za ocenjevanje delovnega okolja in vzdrževanje na osnovi stanja (.pdf 796KB)
 

 

Optimiranje parametrov regulacije servohidravličnega sistema z uporabo generičnega algoritma

 
Željko Šitum, Ph.D., full professor, Zoran Ciković, Univ.Bacc.Ing.Mech., University of Zagreb, Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture
 
Razširjeni povzetek

Dinamične karakteristike elektrohidravličnih servosistemov so kompleksne in izrazito nelinearne, ker prinašajo značilne negotovosti pri postopku projektiranja regulatorja. Določitev ustreznega in dovolj natančnega matematičnega modela za reguliranje takšnega hidravličnega pogona zato predstavlja zahtevno delo. V tem delu je predstavljena optimizacija PID-regulatorja z uporabo generičnega algoritma za regulacijo hidravličnega sistema z dvostransko delujočim diferencialnim hidravličnim valjem. Učinkovitost razvitega regulacijskega algoritma je eksperimentalno potrjena na laboratorijskem modelu z regulacijo translatornega gibanja.

Slika 1 prikazuje hidravlično funkcijsko shemo in fotografijo hidravličnega sistema, na katerem so bili izvedeni preizkusi.

Slika 2 predstavlja programsko kodo generičnega algoritma za iskanje optimalnih parametrov PID-regulatorja.

Slika 3 prikazuje program, uporabljen za izvedbo regulacije položaja batnice hidravličnega valja, ki je bil izdelan v Simulink/RTW.

Slika 4 prikazuje v postopku optimiranja dobljene vrednosti parametrov PID-regulatorja in odziv hidravličnega sistema.

Slika 5 prikazuje rezultat regulacije položaja batnice hidravličnega valja po optimizaciji PID-parametrov z generičnim algoritmom.

Slika 6 prikazuje proces konvergence parametrov regulatorja in kriterija optimalnosti v odvisnosti od števila iteracij optimizacijskega algoritma.

Eksperimentalni rezultati kažejo, da je v primeru uporabe optimiranih parametrov, pridobljenih s pomočjo generičnega algoritma, mogoče ustvariti hitre in natančne odzive hidravličnega sistema brez spreminjanja regulirane veličine. Uporabljena metoda optimizacije se lahko uporablja pri sistemih s podobnimi zahtevami regulacije in tudi pri drugih tipih regulatorja.
 
Ključne besede: optimalna regulacija, generični algoritmi, elektrohidravlični sistemi, regulacija položaja
 
pdfOptimiranje parametrov regulacije servohidravličnega sistema z uporabo generičnega algoritma (.pdf 1.1MB)
 

 

Snovanje hidrostatičnega tandemskega pogona za mobilno gozdarsko žičnico

 
Vincent Knab, univ. dipl. inž., Poclain Hydraulics group, Žiri, Slovenia
 
Razširjeni povzetek

Prispevek opisuje pristop k snovanju hidrostatičnega tandemskega pogona primernega za uporabo na mobilni gozdarski žičniški napravi, delujoči kot zaprti hidravlični krogotok, zasnovan skladno s postavljenimi zahtevami naročnika. Rešitev predvideva uporabo hidromotorjev visokega navora, črpalko delujočo v zaprtem krogotoku, ter uporabo ustreznih ventilov in elektronskega krmiljenja. Vse vgrajene komponente morajo zagotavljati učinkovito in varno delovanje ter nadzor nad obremenitvijo.

Predstavljena rešitev pogona je primerna za uporabo na mobilni gozdarski žičniški napravi, namenjeni za transport hlodov z ene točke na drugo, med seboj oddaljeni do 250 m. Naprava temelji na kombinaciji 3 hidravlično krmiljenih vitlov, ki omogočajo prevoz tovora ne glede na konfiguracijo terena. Vsak vitel poganja počasi tekoči hidromotor visokega navora proizvajalca Poclain Hydraulics delujoč kot neposredni pogon. Vsak hidromotor napaja posebna črpalka, skupaj z motorjem delujoča v zaprtem krogotoku. Dodatne komponente, kot so statične zavore, izpiralni ventil, ventil za krmiljenje hitrosti, so ustrezno dimenzionirani in zagotavljajo izvajanje vseh potrebnih funkcij. Celoten sistem je upravljan z elektronskim krmilnik, posebej programiranim glede na potrebe kupcev, z uporabo namenske programske opreme.

Končni cilj rešitve je dobiti varno, prilagodljivo in uporabniku prijazno napravo, ki jo lahko končni uporabnik uporablja v različnih delovnih konfiguracijah, s pomočjo preprostega daljinskega krmilnega vmesnika. V skladu s poslanimi zahtevami o hitrostih in gibanju bremena, ki ga proizvajalcu pošlje uporabnik, elektronski regulator samodejno in optimalno uravnava črpalko, v odvisnosti od prisotne obremenitve, hitrosti, vrednosti temperature, .... Tako je zagotovljen optimalni čas delovnega cikla, ne da bi poškodovali komponente ali bi prišlo do kakršnih koli poškodb upravljavca naprave.
 
Ključne besede: gozdarska žičnica, zaprti krogotok, hidromotorni pogon z visokim momentum
 
pdfSnovanje hidrostatičnega tandemskega pogona za mobilno gozdarsko žičnico (.pdf 780KB)
 

 

Vzpostavitev funkcionalnega bloka zračnega prostora Srednje Evrope – 1. del

 
Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. pravnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Sedem evropskih držav (Republika Avstrija, Bosna in Hercegovina, Češka republika, Republika Hrvaška, Republika Madžarska, Slovaška republika in Republika Slovenija) je na Brdu pri Kranju 5. maja 2011 podpisalo Sporazum FAB CE. Njegov cilj je združiti sedem zračnih prostorov v skupni/funkcionalni blok. Uspešnost take združitve je odvisna od učinkovitega izvajanja strukture za sodelovanje in od optimizacije določil zračnega prometa. FAB CE je četrti od devetih, ki naj bi nastali v Evropi.1 Navedene države so se dogovorile, da ustanovijo nov kombiniran blok zračnega prostora v skladu z zadnjim dogovorom o preureditvi zračnega nadzora Evrope. Republika Slovenija je določena za depozitarja FAB CE. Članek želi predstaviti Sporazum FAB CE, ki bo, upamo, nadomestil Sporazum CEATS.2
 
Ključne besede: Enotno evropsko nebo (SES), funkcionalni blok, Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), depozitar, SES I, SES II, EUROCONTROL, varnost zračnega prometa
 
pdfVzpostavitev funkcionalnega bloka zračnega prostora Srednje Evrope – 1. del (.pdf 749KB)
 

 

Raziskave izkoristka plinskega batnega akumulatorja v vodnohidravličnem sistemu

 
Doc. dr, Franc Majdič, univ. dipl. inž.,
doc. dr. Andrej Bombač, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Prispevek prikazuje razvoj novega plinskega batnega akumulatorja, primernega za vodno in oljno pogonsko-krmilno hidravliko. Maksimalen delovni volumen akumulatorja je 4 litre, najvišji dopustni tlak je 390 bar. Prototip akumulatorja je bil zasnovan in izdelan v Laboratoriju za fluidno tehniko ter certificiran v skladu z evropsko direktivo PED 97/23/EC. Z eksperimentalno raziskavo izkoristka dela batnega plinskega akumulatorja smo analizirali sledeče vplive: (i) trajanje posameznih termodinamskih preobrazb dušika (hitre in počasne), (ii) vrsta hidravlične kapljevine (destilirana voda in mineralno hidravlično olje), (iii) tlak predpolnitve dušika (30, 60 in 90 bar) in (iv) lega akumulatorja (horizontalno in vertikalno). Pri tem so bile ugotovljene velike razlike med izkoristki akumulatorja v odvisnosti od trajanja posamezne preobrazbe in tlaka predpolnitve plina (najvišji izkoristek (95 %) je bil izmerjen v primeru počasne preobrazbe plina pri najvišjem tlaku predpolnitve dušika (90 bar)), medtem ko imata hidravlična kapljevina in lega akumulatorja zanemarljiv vpliv.
 
Ključne besede: pogonsko-krmilna hidravlika, voda, mineralno hidravlično olje, batni hidravlični akumulator, termodinamski proces, politropna preobrazba, izkoristek
 
pdfRaziskave izkoristka plinskega batnega akumulatorja v vodnohidravličnem sistemu (.pdf 6.4MB)
 

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>

Novice

 
 
V okviru 52 sejma MOS že četrto Stičišče znanosti in gospodarstva
Na celjskem sejmišču bo med 10. in 15. septembrom letos več kot 50 visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih ustanov predstavilo inovacije, vrhu... »
 
 
Vabilo na konferenco: Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu
Vabljena predavanja, predstavitve člankov, študentska sekcija, podelitev nagrad Tehnološke mreže, razstava pokroviteljev in borza kadrov. Teme pre... »
 
 
V 15 letih 90 strokovnih dogodkov – od Nanotehnoloških dnevov do Stičišča znanosti in gospodarstva
Janez Škrlecu, dolgoletnemu članu Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in ustanovitelju Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS, je ... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
 
Tadej Krivec, Dejan Gradišar, Miha Glavan, Gašper Mušič
Obdelava kompleksnih dogodkov pri spremljanju proizvodnega procesa

 

 
   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.