Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>
 

Razvlaknjenje taline kamene volne na disku centrifuge

 
Prof. dr. Brane Širok, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Benjamin Bizjan, univ. dipl. inž., Robert Agnič, univ. dipl. inž., KNAUF INSULATION, d. o. o., Škofja Loka
dr. Tom Bajcar, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Prispevek popisuje tvorjenje mineralnih vlaken na kolesih centrifuge v realnem proizvodnem procesu kamene volne. Predstavljeni rezultati navajajo na prisotnost nestabilnosti taline, ki se oblikuje kot kompleksno kvaziperiodično osciliranje struktur na površini filma. Poleg oscilacije taline, ki sovpada z vrtilno frekvenco kolesa in višjimi harmoniki, so zaznane tudi aperiodične strukture taline kot posledica Taylorjeve nestabilnosti, ki je lastna gibanju kapljevine in je ena od osnovnih mehanizmov tvorjenja ligamentov taline, iz katerih se oblikujejo vlakna kamene volne. Dobljeni rezultati navajajo na značilen vpliv dinamike filma taline na nastajanje vlaken in posredno na kvaliteto končnega proizvoda.
 
Ključne besede: kamena volna, centrifuga, razvlaknjenje taline, Taylorjeva nestabilnost, nihanja struktur
 
pdfRazvlaknjenje taline kamene volne na disku centrifuge (.pdf 711KB)
 

 

Profil porazdelitve zaostalih napetosti v nitriranem orodnem jeklu

 
Izr. prof. dr. Bojan  Podgornik, univ. dipl. inž., prof. dr. Vojteh Leskovšek, univ. dipl. inž., Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana
 
Izvleček: Zaostale napetosti se pojavljajo v inženirskih komponentah kot posledica izdelovalnega procesa, lahko pa jih vnašamo tudi namerno s postopki inženiringa površine. V primeru preoblikovalnih orodij in dinamično obremenjenih strojnih elementov sta še posebej pomembna postopka nitriranja in nitrocementacije, ki z generiranjem tlačnih zaostalih napetosti izboljšujeta lastnosti površine, kot so obrabna in korozijska odpornost ter odpornost na utrujanje.

Poznavanje vrednosti, predvsem pa porazdelitve zaostalih napetosti v inženirskih komponentah je ključnega pomena za razvoj in kontrolo kvalitete izdelkov kakor tudi za natančno napoved odpornosti elementov na utrujanje. Če so maksimalne tlačne zaostale napetosti v območju koncentracije Hertzevih kontaktnih napetosti, bodo le-te znatno izboljšale odpornost površine na utrujanje. Za določitev polja zaostalih napetosti zatorej potrebujemo zanesljive metode, pri čemer pa ima vsaka tehnika merjenja zaostalih napetosti svoje omejitve.

Cilj predstavljenega dela je bil povezati porazdelitev zaostalih napetosti v nitriranem in nitrocementiranem orodnem jeklu s profilom porazdelitve mikrotrdote. S tem smo želeli ugotoviti, ali je možno relativno enostaven parameter, kot je mikrotrdota oz. njegova porazdelitev z globino, uporabiti za napoved lege maksimalnih zaostalih napetosti in na ta način optimizirati parametre nitriranja za dane kontaktne pogoje.
 
Ključne besede: zaostale napetosti, mikrotrdota, modeliranje, nitriranje, nitrocementacija
 
pdfProfil porazdelitve zaostalih napetosti v nitriranem orodnem jeklu (.pdf 847KB)
 

 

DSHplus simulacija hidravličnih in pnevmatičnih ventilov na fleksibilen način

 
Marko Šimic, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Niko Herakovič, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V prispevku je predstavljen nov pristop simulacije hidravličnih in pnevmatičnih potnih ventilov, sestavljenih s pomočjo funkcionalnih elementov nove knjižnice »mikro« komponent simulacijskega orodja DSHplus. Prav modularna gradnja krmilnega bata ventila daje novi metodi izredno fleksibilnost in možnost kreativnosti raziskovalnega dela.

Predstavljeni model karakteristike volumskega toka krmilnega roba potnega ventila, ki omogoča obravnavo različnih oblik zarez, je eden od pomembnejših funkcijskih elementov knjižnice. Na podlagi razvitega modela je omogočeno analiziranje in optimiranje predvsem dinamičnih tokovnih sil v ventilu, ki sta se do sedaj izvajalai z namenskimi orodji ali pa z eksperimentalnimi preizkusi.
 
Ključne besede: Hidravlični ventili, karakteristika volumskega toka, analitični pristop, DSHplus knjižnica mikro component
 
pdfDSHplus simulacija hidravličnih in pnevmatičnih ventilov na fleksibilen način (.pdf 4.4MB)
 

 

Vključevanje večjih rezidenčnih in manjših industrijskih uporabnikov v pametna omrežja

 
Dr. Gregor Kandare, univ. dipl. inž., dr. Nadja Hvala, univ.dipl. inž., oba Institut Jožef Stefan, Ljubljana
mag. Marijan Vidmar, univ.dipl. inž., INEA, d. o. o., Ljubljana
 
Izvleček: Zaradi okoljskih zahtev naraščajo potrebe po proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Slabost tovrstnih virov je v tem, da so večinoma odvisni od nepredvidljivih vremenskih razmer ter da so necentralizirano razpršeni po celotnem omrežju. Klasična elektroenergetska omrežja tako vse težje služijo svojemu namenu, zato je potrebna njihova nadgradnja v pametna omrežja (smart grids). Članek opisuje razvoj vmesnika za vključitev večjih rezidenčnih in manjših industrijskih uporabnikov v pametna omrežja. S pomočjo vmesnika bodo uporabniki s prilagajanjem odjema svojih porabnikov dobavitelju električne energije pomagali odpravljati odstopanja od napovedanega odjema.
 
Ključne besede: pametna omrežja, obnovljivi viri električne energije
 
pdfVključevanje večjih rezidenčnih in manjših industrijskih uporabnikov v pametna omrežja (.pdf 3.6MB)
 

 

Z izkoriščanjem obstoječih sredstev do velikih prihrankov v proizvodnji – 1. del

 
Dr. Tomaž Berlec, univ. dipl. inž, prof. dr. Marko Starbek, univ. dipl. inž., Univerza v ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Trajajoča globalna kriza je za podjetje idealen čas za izboljšanje proizvodnje z znižanjem transportnih stroškov od 20 do 50 % z izkoriščanjem lastnih sredstev, ne pa z velikimi vlaganji. Kako? Odgovor je preprost: s pravo razmestitvijo proizvodnih sredstev podjetja. Z optimalno razmestitvijo delovnih sredstev in opreme se skrajšajo transportne poti, s tem se prihrani čas delavca (v tem času lahko dela nekaj efektivnega – kar je kupec pripravljen tudi plačati), sprostijo transportna sredstva in skrajšajo pretočni časi izdelave izdelkov (hitrejši pretok materiala, manj čakanj, krajša vezava finančnih sredstev v material). V prispevku bodo prikazani potrebni koraki za prehod iz obstoječega v optimalno razmestitev opreme.
 
Ključne besede: razmestitev opreme, optimiranje proizvodnje
 
pdfZ izkoriščanjem obstoječih sredstev do velikih prihrankov v proizvodnji – 1. del (.pdf 3.2MB)
 

 

Pomen inovacij v prihodnosti industrijske robotike

 
Prof. Dr.-Ing. Alexander Czinki, Prof. Dr.-Ing. Hartmut Bruhm, both University of Applied Sciences Aschaffenburg, Germany
 
Razširjeni povzetek

Prispevek se na podlagi objav večjih robotskih proizvajalcev in lastnih ocen avtorja osredotoča na možnosti in potrebe uvajanja inovacij v današnji in prihodnji razvoj industrijske robotike. Obravnava tudi glavne razloge za uvajanje inovacij v robotiko kakor tudi razvrstitev in razlago glavnih inovacij na področju robotike. Prispevek zato lahko služi kot koristno orodje za identifikacijo ustreznih raziskovalnih in razvojnih področij v prihodnosti robotike in je lahko v pomoč dobaviteljem komponent in sistemov, da bi dobili jasnejšo sliko o prihodnjih robotskih sistemih.

Glede na prvo resno uporabo v industrijskem okolju v zgodnjih 70-ih letih prejšnjega stoletja robotiki ne moremo več prisoditi značilnih lastnosti nastajajoče oz. nove tehnologije. Pravzaprav so roboti postali standardna oprema v sodobnih proizvodnih okoljih, ki zagotavljajo hitro in zanesljivo izvajanje rutinskih operacij, kot so npr. standardne »pick-and-place« naloge v montažnem procesu. Zato se proizvajalci klasičnih robotskih konfiguracij vse bolj soočajo z vedno močnejšo konkurenco na trgu, kar jih sili v osvajanje novih trgov z uvajanjem inovativnih rešitev ter novih tehnologij.

Medtem ko so morali proizvajalci robotov v preteklosti razvijati večji del strojne opreme sami, bodo v prihodnje vse bolj in bolj uporabljali razvojne dosežke drugih visokotehnoloških področij, kot so mobilne komunikacije, igralne konzole in podobne rešitve. Čeprav bo pogosto potrebna prilagoditev teh komponent industrijskim aplikacijam robotskih sistemov, bodo stroški bistveno nižji v primerjavi s stroški polnega financiranja lastnega razvoja. Glavna področja nujnega uvajanja inovacij v robotiki so podrobneje predstavljena v poglavju 3 oz. njegovih podpoglavjih.

Očitno je namreč, da bodo inovacije igrale ključno vlogo v prihodnosti robotike pri osvajanju tehnoloških prednosti na vse bolj globaliziranem trgu. V prispevku so glavni gonilniki oz. možnosti ter potrebe po uvajanju inovacij predstavljeni z vidika različnih aplikacij in scenarijev v sodobni robotiki. Povečan obseg aplikacij zagotavlja niše za specializirana podjetja, pa tudi potencial rasti za glavne akterje na trgu.
 
Ključne besede: industrijska robotika, inovacije v robotiki, inovativni gonilniki v robotiki, aplikacije v robotiki, trendi v robotiki
 
pdfPomen inovacij v prihodnosti industrijske robotike (.pdf 1.1MB)
 

 

Robotska manipulacija objektov glede na zunanjo referenčno točko

 
Tomaž Koritnik, univ. dipl. inž., Darko Koritnik, univ. dipl. inž., DAX Electronic Systems, d. o. o., Trbovlje
 
Povzetek: Prispevek na kratko opisuje tri matematične pristope k programiranju robotskih mehanizmov; gibanje v notranjih koordinatah, gibanje v zunanjih koordinatah z mobilnim orodjem in gibanje v zunanjih koordinatah glede na fiksno orodje – zunanjo referenčno točko. Za tretji način je podana matematična poenostavitev, ki se izogne invertiranju homogenih matrik dimenzije 4 v realnem času. Na koncu je podan še primer implementacije v programskem jeziku EPSON RC+.
 
Ključne besede: robotsko vodenje, notranje koordinate, zunanje koordinate, zunanja referenčna točka
 
pdfRobotska manipulacija objektov glede na zunanjo referenčno točko (.pdf 448KB)
 

 

Robotsko sestavljanje sklopa ventilatorskega grelca

 
Dr. Jure Rejc, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko; Franci Kovačič, univ. dipl. inž., Andrej Grah, univ. dipl. inž., Marko Obid, univ. dipl. inž., Ciril Poženel, univ. dipl. inž., vsi ETA Cerkno, d. o. o., Cerkno; prof. dr. Marko Munih, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
 
Izvleček: Med mnogimi vgradnimi komponentami za belo tehniko podjetje ETA Cerkno, d. o. o., izdeluje tudi električne grelce različnih tipov, ki se razlikujejo po obliki in moči. Za tipe, ki se izdelujejo v večjih količinah, so v proizvodnem procesu vpeljane namenske proizvodne linije. Za izdelavo pečniškega ventilatorskega grelca sta vpeljani kar dve identični liniji, ki sta, razen v zadnjem sklopu, povsem avtomatski. V ročnem delu proizvodne linije delavec grelec najprej vstavi v paleto in zatem objemke in fiksirne ploščice. Tako opremljena paleta potuje v sklepno fazo proizvodnje. Za avtomatizacijo ročnih delovnih mest je bil izveden in testiran prototip. Rezultati testiranj temeljijo na večjem številu preizkušenih grelcev, kar je pokazalo, da sta spremenjen vrstni red proizvodnih faz in celoten koncept dela ustrezna.
 
Ključne besede: električni grelec, robotsko sestavljanje, industrijska proizvodnja
 
pdfRobotsko sestavljanje sklopa ventilatorskega grelca (.pdf 799KB)
 

 

Raziskave izhodnega momenta nizkotlačnega vodnohidravličnega planetnega zobniškega motorja

 
Professor Shigeru Oshima, Numazu National College of Technology, Department of Control & Computer Engineering 3600 Okoa, Numazu, Shizuoka, 410-8501 Japan
Takuya Hirano, Suntory Liquors Limited, Osaka Plant Blend Group, 3-2-30 Kaigandori, Minato-ku, Osaka City, Osaka, 552-0022 Japan
 
Razširjeni povzetek

Prispevek obravnava nizkotlačni planetni zobniški hidravlični motor, ki deluje na vodo iz pipe. Nizkotlačna vodna hidravlika ima prednosti, kot so nizka cena, varnost, enostavna uporaba in predvsem prijaznost do naravnega okolja – ni tveganja zaradi onesnaževanja, ko se pojavi zunanje puščanje hidravlične kapljevine. Namen prispev­ ka je prikazati konstrukcijo nizkotlačnega vodnega hidravličnega planetnega zobniškega motorja (LPW-PGM) in razložiti verjeten mehanizem generiranja izhodnega pogonskega momenta motorja ter izračun teoretičnega izhodnega momenta.

Glavni sestavni deli vodnega hidravličnega motorja (LPW-PGM) so (slika 1): stator, rotor, devet planetnih zob- nikov, ventilska plošča A in B, sredinska plošča ter prirobnica. Predstavljeni prototip LPW-PGM ima stator s petimi krivuljami in rotor s štirimi. Na krivuljnih površinah statorja in rotorja so izdelani zobje, katerih oblikovn parametri so enaki kot na vmesnih devetih planetnih zobnikih. Geometrija LPW-PGM definira devet komor, ki jih določa rotor, stator, devet vmesnih planetnih zobnikov, ventilska plošča B in prirobnica. Volumen posamične komore se periodično spreminja med vrtenjem rotorja. Iztisnina predstavljenega vodnega hidravličnega motorja je 36,6 cm3/vrt., izhodni moment je 0,75 Nm pri 200 vrt./min in tlaku 2,5 bar.

Moment zobniškega planetnega hidravličnega motorja je sestavljen iz dveh delov (sl. 4). Prvi del momenta nastane pri delovanju tlaka na površino rotorja v posamezni komori. Pogoj za nastanek prvega dela momenta je ekscentrični položaj te ploskve glede na os vrtenja rotorja (slika 4. a). Drugi del momenta pa nastopi pri delovanju tlaka vode na planetna zobnika posamezne komore (slika 4. b). Rezultanta momentov obeh planetnih zobnikov v posamezni komori deluje v smeri, kjer je planetni zobnik bolj oddaljen od središča vrtenja rotorja. V primeru na sliki 4 se rotor vrti v smeri urnega kazalca.

Teoretično izračunan izhodni moment je primerjan z izmerjenim pri zelo nizkih vrtljajih gredi hidravličnega motorja. Ugotovljena je razlika med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi. Glavni razlog odstopanj je v trenju med statorjem, rotorjem in planetnimi zobniki. Povprečni mehansko-hidravlični izkoristek osnovnega prototipa vodnega hidravličnega motorja je bil 74 %. Eksperimentalni rezultati prikazujejo, da površinska obdelava plan- etnih zobnikov s trdim mazalnim filmom, ki vsebuje grafit, poveča izhodni moment hidravličnega motorja za 15 %. V nadaljevanju so bili testirani tudi planetni zobniki, izdelani iz polimera poli-eter-eter-ketona (PEEK) in medenine.
 
Ključne besede: vodna hidravlika, nizek tlak, planetni zobniški motor, izhodni moment
 
pdfRaziskave izhodnega momenta nizkotlačnega vodnohidravličnega planetnega zobniškega motorja (.pdf 1.3MB)
 

 

Novi krmiljeni protipovratni ventil s kontroliranim odpiranjem in zapiranjem

 
Marko Meden, dipl. inž., dr.
Franc Majdič, univ. dipl. inž., oba, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V prispevku so predstavljeni razvoj, izvedba in testiranje delovanja novega krmiljenega protipovratnega ventila. Glavni namen je bil razviti ventil, ki popolnoma tesni in omogoča »mehko« speljevanje in ustavljanje bremena. V nadaljevanju je prikazan povzetek pregleda tržišča obstoječih krmiljenih protipovratnih in zavornih ventilov, izvedena je zasnova novega krmilnega protipovratnega ventila in ustrezni izračuni. V podrobnem opisu delovanja novega krmiljenega protipovratnega ventila so razloženi detajli in posebnosti pri delovanju ventila. Izvedene so bile meritve dinamičnih karakteristik novega krmiljenega protipovratnega ventila med delovanjem. Kontrola tesnjenja novega krmiljenega protipovratnega ventila je bila izvedena statično pri različnih tlakih. Prototip novega krmiljenega protipovratnega ventila je zadovoljil vsem konstrukcijskim zahtevam in izpolnjuje začetna pričakovanja.
 
Ključne besede: hidravlika, zavorni ventil, krmiljeni protipovratni ventil, notranje puščanje, kontroliran vklop/izklop
 
pdfNovi krmiljeni protipovratni ventil s kontroliranim odpiranjem in zapiranjem (.pdf 659KB)
 

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>

Novice

 
 
V okviru 52 sejma MOS že četrto Stičišče znanosti in gospodarstva
Na celjskem sejmišču bo med 10. in 15. septembrom letos več kot 50 visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih ustanov predstavilo inovacije, vrhu... »
 
 
Vabilo na konferenco: Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu
Vabljena predavanja, predstavitve člankov, študentska sekcija, podelitev nagrad Tehnološke mreže, razstava pokroviteljev in borza kadrov. Teme pre... »
 
 
V 15 letih 90 strokovnih dogodkov – od Nanotehnoloških dnevov do Stičišča znanosti in gospodarstva
Janez Škrlecu, dolgoletnemu članu Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in ustanovitelju Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS, je ... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
 
Tadej Krivec, Dejan Gradišar, Miha Glavan, Gašper Mušič
Obdelava kompleksnih dogodkov pri spremljanju proizvodnega procesa

 

 
   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.