Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 ... 5 ... 10 ... 13 14 15 16 17 18 19 20 21 > >>
 

Robotsko sestavljanje sklopa ventilatorskega grelca

 
Dr. Jure Rejc, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko; Franci Kovačič, univ. dipl. inž., Andrej Grah, univ. dipl. inž., Marko Obid, univ. dipl. inž., Ciril Poženel, univ. dipl. inž., vsi ETA Cerkno, d. o. o., Cerkno; prof. dr. Marko Munih, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
 
Izvleček: Med mnogimi vgradnimi komponentami za belo tehniko podjetje ETA Cerkno, d. o. o., izdeluje tudi električne grelce različnih tipov, ki se razlikujejo po obliki in moči. Za tipe, ki se izdelujejo v večjih količinah, so v proizvodnem procesu vpeljane namenske proizvodne linije. Za izdelavo pečniškega ventilatorskega grelca sta vpeljani kar dve identični liniji, ki sta, razen v zadnjem sklopu, povsem avtomatski. V ročnem delu proizvodne linije delavec grelec najprej vstavi v paleto in zatem objemke in fiksirne ploščice. Tako opremljena paleta potuje v sklepno fazo proizvodnje. Za avtomatizacijo ročnih delovnih mest je bil izveden in testiran prototip. Rezultati testiranj temeljijo na večjem številu preizkušenih grelcev, kar je pokazalo, da sta spremenjen vrstni red proizvodnih faz in celoten koncept dela ustrezna.
 
Ključne besede: električni grelec, robotsko sestavljanje, industrijska proizvodnja
 
pdfRobotsko sestavljanje sklopa ventilatorskega grelca (.pdf 799KB)
 

 

Raziskave izhodnega momenta nizkotlačnega vodnohidravličnega planetnega zobniškega motorja

 
Professor Shigeru Oshima, Numazu National College of Technology, Department of Control & Computer Engineering 3600 Okoa, Numazu, Shizuoka, 410-8501 Japan
Takuya Hirano, Suntory Liquors Limited, Osaka Plant Blend Group, 3-2-30 Kaigandori, Minato-ku, Osaka City, Osaka, 552-0022 Japan
 
Razširjeni povzetek

Prispevek obravnava nizkotlačni planetni zobniški hidravlični motor, ki deluje na vodo iz pipe. Nizkotlačna vodna hidravlika ima prednosti, kot so nizka cena, varnost, enostavna uporaba in predvsem prijaznost do naravnega okolja – ni tveganja zaradi onesnaževanja, ko se pojavi zunanje puščanje hidravlične kapljevine. Namen prispev­ ka je prikazati konstrukcijo nizkotlačnega vodnega hidravličnega planetnega zobniškega motorja (LPW-PGM) in razložiti verjeten mehanizem generiranja izhodnega pogonskega momenta motorja ter izračun teoretičnega izhodnega momenta.

Glavni sestavni deli vodnega hidravličnega motorja (LPW-PGM) so (slika 1): stator, rotor, devet planetnih zob- nikov, ventilska plošča A in B, sredinska plošča ter prirobnica. Predstavljeni prototip LPW-PGM ima stator s petimi krivuljami in rotor s štirimi. Na krivuljnih površinah statorja in rotorja so izdelani zobje, katerih oblikovn parametri so enaki kot na vmesnih devetih planetnih zobnikih. Geometrija LPW-PGM definira devet komor, ki jih določa rotor, stator, devet vmesnih planetnih zobnikov, ventilska plošča B in prirobnica. Volumen posamične komore se periodično spreminja med vrtenjem rotorja. Iztisnina predstavljenega vodnega hidravličnega motorja je 36,6 cm3/vrt., izhodni moment je 0,75 Nm pri 200 vrt./min in tlaku 2,5 bar.

Moment zobniškega planetnega hidravličnega motorja je sestavljen iz dveh delov (sl. 4). Prvi del momenta nastane pri delovanju tlaka na površino rotorja v posamezni komori. Pogoj za nastanek prvega dela momenta je ekscentrični položaj te ploskve glede na os vrtenja rotorja (slika 4. a). Drugi del momenta pa nastopi pri delovanju tlaka vode na planetna zobnika posamezne komore (slika 4. b). Rezultanta momentov obeh planetnih zobnikov v posamezni komori deluje v smeri, kjer je planetni zobnik bolj oddaljen od središča vrtenja rotorja. V primeru na sliki 4 se rotor vrti v smeri urnega kazalca.

Teoretično izračunan izhodni moment je primerjan z izmerjenim pri zelo nizkih vrtljajih gredi hidravličnega motorja. Ugotovljena je razlika med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi. Glavni razlog odstopanj je v trenju med statorjem, rotorjem in planetnimi zobniki. Povprečni mehansko-hidravlični izkoristek osnovnega prototipa vodnega hidravličnega motorja je bil 74 %. Eksperimentalni rezultati prikazujejo, da površinska obdelava plan- etnih zobnikov s trdim mazalnim filmom, ki vsebuje grafit, poveča izhodni moment hidravličnega motorja za 15 %. V nadaljevanju so bili testirani tudi planetni zobniki, izdelani iz polimera poli-eter-eter-ketona (PEEK) in medenine.
 
Ključne besede: vodna hidravlika, nizek tlak, planetni zobniški motor, izhodni moment
 
pdfRaziskave izhodnega momenta nizkotlačnega vodnohidravličnega planetnega zobniškega motorja (.pdf 1.3MB)
 

 

Novi krmiljeni protipovratni ventil s kontroliranim odpiranjem in zapiranjem

 
Marko Meden, dipl. inž., dr.
Franc Majdič, univ. dipl. inž., oba, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V prispevku so predstavljeni razvoj, izvedba in testiranje delovanja novega krmiljenega protipovratnega ventila. Glavni namen je bil razviti ventil, ki popolnoma tesni in omogoča »mehko« speljevanje in ustavljanje bremena. V nadaljevanju je prikazan povzetek pregleda tržišča obstoječih krmiljenih protipovratnih in zavornih ventilov, izvedena je zasnova novega krmilnega protipovratnega ventila in ustrezni izračuni. V podrobnem opisu delovanja novega krmiljenega protipovratnega ventila so razloženi detajli in posebnosti pri delovanju ventila. Izvedene so bile meritve dinamičnih karakteristik novega krmiljenega protipovratnega ventila med delovanjem. Kontrola tesnjenja novega krmiljenega protipovratnega ventila je bila izvedena statično pri različnih tlakih. Prototip novega krmiljenega protipovratnega ventila je zadovoljil vsem konstrukcijskim zahtevam in izpolnjuje začetna pričakovanja.
 
Ključne besede: hidravlika, zavorni ventil, krmiljeni protipovratni ventil, notranje puščanje, kontroliran vklop/izklop
 
pdfNovi krmiljeni protipovratni ventil s kontroliranim odpiranjem in zapiranjem (.pdf 659KB)
 

 

Vodenje električnega motorja s pomočjo samonastavljivih regulatorjev PID, PFC in mPFC

 
Martin Blazinšek, univ. dipl. inž.,
Matija Arh, univ. dipl. inž.,
prof. dr. Igor Škrjanc, univ. dipl. inž., vsi Univerza v  Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
 
Izvleček: Tema tega članka je primerjava delovanja treh različnih samonastavljivih regulatorjev na pilotni laboratorijski napravi motor generator. Samonastavljanje je namreč sodoben pristop k nastavljanju regulatorjev, ki omogoča hitrejše nastavljanje kot ustaljene metode. Samonastavljanje PID-a, PFC-ja in modificiranega PFC-ja je bilo razvito na podlagi relejske metode. Ta metoda vsili ustaljeno nihanje izhoda procesa, kar nam omogoči identifikacijo modela procesa. Nato lahko nastavimo PFC in modificirani PFC-regulator ter izračunamo parametre PID-regulatorja. Rezultati eksperimentov na realni napravi so pokazali, da modificirani PFC-regulator deluje bolje od ostalih dveh.
 
Ključne besede: samonastavljanje, PID, regulator, modificirani, PFC, relejska, metoda, enosmerni, električni, motor, vodenje
 
pdfVodenje električnega motorja s pomočjo samonastavljivih regulatorjev PID, PFC in mPFC (.pdf 531KB)
 

 

Poraba energije v dvižnem sistemu elektrohidravličnega viličarja

 
Antti Sinkkonen, M.Sc.(Tech) student, Research assistant,
Henri Hänninen, M.Sc.(Tech), Doctoral student,
Heikki Kauranne, Lic. Sc.(Tech), University lector,
Matti Pietola, D.Sc.(Tech), Professor, Department of Engineering Design and Production, Aalto University, School of Engineering, Espoo, Finland
 
Razširjeni povzetek
Prispevek obravnava analizo porabe in porazdelitve energije pri viličarju na elektrohidravlični pogon. V prispevku analizirani pogon viličarja je sestavljen iz 48-voltnih svinčevih električnih akumulatorjev, pogonsko-krmilnega AC-elektromotorja z možnostjo spreminjanja vrtljajev pogonske gredi, zobniške hidravlične črpalke, sklopa krmilnih ventilov in hidravličnih valjev. Viličar vsebuje sedem hidravličnih valjev, ki so namenjeni za dviganje/spuščanje bremena (trije hidravlični valji), raztegovanje in krčenje stebra teleskopa, nagib teleskopa vilic (dva hidravlična valja) in za nastavitev širine dvižnih vilic. Poleg omenjenega ima viličar v hidravličnem krmilju tri proporcionalne potne ventile in enega konvencionalnega. V hidravličnem sistemu se večina energije porabi za dviganje/spuščanje bremena, zato se nadaljnja energijska analiza delovanja hidravličnega sistema nanaša samo na ti dve funkciji.

Analiza vključuje rezultate meritev pri različnih delovnih parametrih. Rezultati meritev kažejo na slab skupni izkoristek viličarja, ki je med 26 in 58 %, odvisno od delovnih parametrov. Rezultati kažejo, da je izkoristek električnega dela pogona najnižji v primeru nizkih delovnih hitrosti. Hidravlični del viličarja pa ima najnižje izkoristke v primeru največjih hitrosti v kombinaciji z majhnimi obremenitvami. Na osnovi ugotovitev je z vidika zmanjšanja porabe energije priporočeno izboljšati izkoristek AC-elektromotorja in omejiti izgube v hidravličnem ventilskem sklopu viličarja.
 
Ključne besede: viličar, elektrohidravlični pogon, poraba energije, vračanje energije
 
pdfPoraba energije v dvižnem sistemu elektrohidravličnega viličarja (.pdf 1.1MB)
 

 

Oprema viličarja s hidravličnim regenerativnim sistemom

 
Henri Hänninen, M.Sc.(Tech), Doctoral student,
Heikki Kauranne, Lic.Sc.(Tech), University lector,
Antti Sinkkonen, M.Sc.(Tech) student, Research assistant,
MattiPietola, D.Sc.(Tech), Professor,
Department of Engineering Design and Production, Aalto University, School of Engineering, Espoo, Finland
 
Razširjeni povzetek
Glavni sestavni elementi v tem prispevku raziskovanega regenerativnega hidravličnega vezja dvigala so hidravlični akumulatorji (HA), uporabljeni kot shranjevalniki energije, ter digitalni (vklopno-izklopni) ventili, uporabljeni kot tokovni ventili za stopenjsko nastavitev hitrosti dviganja/spuščanja bremena. V hidravličnih akumulatorjih se energija shranjuje pri spuščanju bremena in porablja (regenerira) pri dviganju. Shranjena hidravlična energija se iz HA vrača v hidravlični sistem po sesalnem priključku črpalke (sl. 1). Z zmanjšanjem tlačne razlike med vstopnim in izstopnim priključkom črpalke je potreben manjši vrtilni navor za njen pogon. Glavni namen prispevka je ugotoviti velikost dejansko prihranjene energije hidravličnega dvigala z uporabo regenerativnega vezja za funkcijo dviganje/spuščanje v primerjavi z dvigalom podobnih delovnih karakteristik brez regenerativnega vezja.

Na dejanskem viličarju se je merilo več veličin: tlaki, pretoki, temperature, hitrosti vrtenja črpalke, navor ter velikost (sila teže) in položaj bremena. V enem izmed štirih batnih akumulatorjev sta se merila tudi položaj bata ter tlak in temperatura plina. Meritve in krmiljenje dvigala so se izvajali z uporabo programskega paketa Simulink xPC. Krmilnik je računal pretok skozi krmilne robove (en. 2) s pomočjo izmerjene razlike tlakov med eno in drugo stranjo krmilnega robu.

Hitrost dviganja je nastavljiva s kontroliranim spreminjanjem vrtljajev pogonskega elektromotorja črpalke, hitrost spuščanja bremena pa z ustrezno regulacijo digitalnih 2/2-potnih ventilov, ki usmerjajo pretok proti HA, in tistih 2/2-potnih ventilov, ki usmerjajo pretok v povratni vod proti rezervoarju.

Meritve in simulacije delovanja so bile prilagojene dejanskim razmeram delovanja dvigala v skladišču. Meritve so se izvajale pri štirih različnih režimih dviganja/spuščanja (preglednica 2).

Simulacije so bile izvedene z manjšimi, manj vplivnimi ponastavitvami. Črpalka je bila modelirana po principu Schlösserjevega modela.

Meritve so bile izvedene pri različnih parametrih: tri različne uteži, dve različni višini dviganja/spuščanja, tri različne predpolnitve HA, štiri različne hitrosti dviganja/spuščanja in dve različni velikosti HA.

Rezultati meritev prikazujejo do 32 % privarčevane energije v primeru uporabe regenerativnega hidravličnega vezja za posamezno dvižno fazo. Pri spremljanju efektivnosti vrnjene oz. privarčevane energije skozi zaporedno večfazno dviganje/spuščanje se pokaže, da je privarčevane energije le približno 10 %. Prispevek poleg izmerjenih vrednosti prikazuje tudi rezultate simulacij in jih primerja med seboj.
 
Ključne besede: viličar, vračanje energije, obnavljanje energije, hidravlični akumulator
 
pdfOprema viličarja s hidravličnim regenerativnim sistemom (.pdf 464KB)
 

 

Pregled stanja uporabe hidravličnih tekočin

 
Mag. Milan Kambič, univ. dipl. inž., Olma, d. d., Ljubljana
Doc. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Razvojni inženirji vlagajo ogromno naporov, časa in sredstev v iskanje hidravlične tekočine, ki bi bila blizu idealni hidravlični tekočini. Med drugim bi tako morala biti negorljiva, netoksična, imeti odlične mazalne lastnosti, temperaturno neodvisne fizikalno-kemijske lastnosti itd.

V prispevku bo na kratko prikazan razvoj hidravličnih tekočin, kjer bomo spoznali različne vrste, ki jih danes uporabljamo za različne namene. V nadaljevanju pa bo poudarek na tistih težko vnetljivih hidravličnih tekočinah, ki imajo na tem področju vodilno vlogo oziroma od katerih veliko pričakujemo tudi v prihodnosti.

Večina težko vnetljivih hidravličnih tekočin ima v primerjavi z mineralnim hidravličnim oljem slabše mazalne lastnosti, kar omejuje širšo uporabo tovrstnih tekočin. V zadnjih letih so to pomanjkljivost skušali reševati v dveh smereh, in sicer s hidravličnimi tekočinami HFC-E, kakršne so na primer tekočine serije Quintolubric 777, in s povečevanjem uporabe tekočin HFDU, kakršne so na primer tekočine serije Quintolubric 888. Ena od smeri razvoja so tudi biološko hitreje razgradljive hidravlične tekočine. Ker so tekočine serije Quintolubric 888 težko vnetljive, imajo odlične mazalne lastnosti, poleg tega pa so še biološko hitreje razgradljive, ni presenetljivo, da se že nekaj let zelo uspešno uporabljajo v metalurških obratih v Sloveniji in tudi drugod po svetu.
 
 
pdfPregled stanja uporabe hidravličnih tekočin (.pdf 550KB)
 

 

Razvoj hidrostatičnega pogona za samognana jadralna letala

 
Dipl.-Ing. (FH) Nils Elias Thenent, M.Eng, Aachen University of Applied Sciences, Faculty of Aerospace Engineering Aachen, Germany
 
Razširjeni povzetek:
Prispevek navaja možnost zamenjave klasičnih jermenskih prenosov v samognanih jadralnih letalih s hidrostatičnimi prenosi. Prednost hidrostatičnih prenosov je v večji fleksibilnosti in varnosti, kar je za letalstvo ključnega pomena. Pri jermensko gnanih propelerjih je velik problem s prostorom za namestitev pogonskega motorja in jermena. Naslednji problem pri uporabi jermenskega prenosa je zagon motorja. Pri jermenskem prenosu se običajno ne uporablja sklopka in propeler se začne vrteti istočasno z motorjem, kar povzroča nevšečnosti pri ogrevanju motorja. Hidrostatični pogon premosti obe opisani težavi. Propeler je lahko direktno pritrjen na hidravlični motor, pogonski motor pa je v tem primeru lahko nameščen kjerkoli na prostem mestu v trupu letala. Povezava med pogonskim motorjem/črpalko in hidravličnim motorjem je izvedena preko gibkih cevi, ki omogočajo popolno lokacijsko neodvisnost hidravlične črpalke od hidravličnega motorja. Prispevek predstavlja delovanje propelerskega pogona štirih različnih, na trgu dostopnih jadralnih letal na konvencionalni jermenski pogon.

Razvojnoraziskovalno delo predstavljenega projekta hidrostatičnega pogona letala je sestavljeno iz numeričnih simulacij delovanja ter dejanskih meritev na preizkuševališču. Dejstvo je, da hidrostatični pogonski sistem propelerja vsebuje več sestavnih elementov kot jermenski prenos. Izhodišče za projektiranje omenjenega hidrostatičnega pogona je zaprt hidravlični tokokrog s hidravlično črpalko in motorjem s konstantno iztisnino. Posebnost, ki jo je potrebno omeniti, je zelo visoka vrtilna hitrost pogonske gredi črpalke, tj. 7750 vrt./min., in njena zahtevana pogonska moč (41 kW). Tema dvema zahtevama zadosti le aksialno-batna izvedba črpalke z nagibnim bobnom. Enaka konstrukcijska izvedba je bila izbrana tudi za pogonski hidravlični motor propelerja. Naslednja zanimiva posebnost prototipa hidrostatičnega pogona letala je v zelo majhnem rezervoarju, tj. rezervoar z volumnom 10 l. Skupni izkoristek hidrostatičnega pogona letala je med 80 in 85 %. Ta je odvisen predvsem od karakteristike izbrane hidravlične črpalke in motorja. Glede na zahteve evropske letalske varnostne agencije (JAR 22) mora hidrostatični pogon letala zadostiti zahtevam proti puščanju hidravlične kapljevine v povezavi s požarno varnostjo ter zahtevam glede vpliva hladilnika. Pri snovanju pogona je bila ena izmed zahtev, da vse sestavine hidrostatičnega pogona letala ne smejo preseči teže 25 kg. V času pisanja tega prispevka je avtor sestavljal preizkuševališče, tako da rezultatov preizkušanj še ni. Preizkuševališče je zasnovano po principu vračanja energije nazaj v sistem. Elektromotor mora dodati le toliko energije, kot je je bilo izgubljene zaradi mehansko-hidravličnih, volumetričnih in ostalih izgub v sistemu.
 
Ključne besede: jadralno letalo, zmogljivost pogona, hidrostatični pogon
 
pdfRazvoj hidrostatičnega pogona za samognana jadralna letala (.pdf 681KB)
 

 

Nova zasnova hidravličnega valja za vodno hidravliko

 
Univ.-Prof. Dipl.-Ing. Dr.techn. Heinrich Hochleitner, Dipl.-Ing.
Dr.techn. Jörg Edler; both Graz University of Technology, Institute of Production Engineering
 
Razširjeni povzetek:
Na nekaterih področjih industrije se kot tekočina v hidravličnih sistemih uporablja voda. Takšni področji sta na primer živilska industrija, kjer vodo kot tekočino uporabljajo zaradi okoljskih predpisov, ali pa rudarstvo zaradi varnostnih predpisov. Voda kot medij pa postavlja posebne zahteve glede načrtovanja hidravličnih komponent. Tako je potrebno za vsak sestavni del komponente, ki je v stiku z vodo, uporabiti materiale, odporne na korozijo. Dodatno pozornost je potrebno nameniti dinamičnim tesnilom. Zaradi pomanjkljivega mazalnega učinka vode se življenjska doba dinamičnih tesnil drastično skrajša.

V prispevku je predstavljena alternativna zasnova hidravličnega valja, ki omenjene pomanjkljivosti vsaj delno odpravlja. Delovni prostor predlagane izvedbe omejuje valjast meh, ki v stiku z vodo ne kaže nobenih negativnih posledic. Za vodenje batnice se uporabljajo vodilni obročki, zato dinamična tesnila niso več potrebna. Tako zasnovan valj je bil testiran na namenskem preskuševališču. Z določitvijo porušitvenega tlaka je bila določena največja dovoljena obremenitev valja. Poleg tega je bil valj preskušan tudi s trajnostnimi testi, z različno velikimi tlaki, da se določi njegova življenjska doba. Tako je mogoče opraviti primerjave med novo zasnovanim valjem in običajnimi valji, ki se uporabljajo na področju vodne hidravlike.
 
Ključne besede: hidravlika, vodna hidravlika, hidravlični valj, načrtovanje
 
pdfNova zasnova hidravličnega valja za vodno hidravliko (.pdf 876KB)
 

 

Simulacija inverterskega vira toka in postopka varjenja MIG/MAG

 
Izr. prof. dr. Marjan Golob, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru,
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
 
Izvleček: Dinamične lastnosti so zelo pomembne za učinkovito delovanje vira toka varilne naprave, vendar pogosto niso bile obravnavane v povezavi z dinamičnim obnašanjem elektroobločnega procesa varjenja. Prispevek predstavlja problematiko razvoja inverterskih izvorov varilnega toka, ki temelji na metodah modeliranja in simulacij. Simulacijski model inverterskega izvora varilnega toka s tokovnim regulatorjem je izveden v povezavi s simulacijskim modelom varilnega procesa MIG/MAG. Hkratna simulacija obeh modelov izpostavlja prednosti simulacijskih metod pri hitrem razvoju strojne in programske opreme novih varilnih naprav.
 
Ključne besede: modeliranje in simulacija, elektroobločno varjenje, izvor varilnega toka, inverterski močnostni izvor varilnega toka
 
pdfSimulacija inverterskega vira toka in postopka varjenja MIG/MAG (.pdf 783KB)
 

<< < 1 ... 5 ... 10 ... 13 14 15 16 17 18 19 20 21 > >>

Novice

 
 
Rehabilitacijski roboti in razvojni trendi na tem področju
Rehabilitacijski roboti za zdravljenje senzomotoričnih pomanjkljivosti so predvsem nevrofiziološka perspektiva.V zadnjem desetletju je prišlo do hi... »
 
 
PRACE jesenska šola 2019 “Big data and HPC”
V septembru 2019 bo LECAD organiziral jesensko šolo, katere cilj bo usposabljanje o najsodobnejših tenologijah za obdelavo velepodatkov: Hadoop; RHa... »
 
 
V okviru 52 sejma MOS že četrto Stičišče znanosti in gospodarstva
Na celjskem sejmišču bo med 10. in 15. septembrom letos več kot 50 visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih ustanov predstavilo inovacije, vrhu... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
Blaž Bobnar, Anže Čelik, Franc Majdič
Eksperimentalno preverjanje tokovnih sil v hidravličnih ventilih

 

 
 
Tomaž Kos, Janko Petrovčič, Zoran Šaponia, Bojan Musizza, Gregor Podržaj, Sašo Strajnar, Damir Vrančić
Razvoj in preizkus delovanja inteligentnega diferenčnega tlačnega pogona s sistemom za odpravo nihanj iSET

 

   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.