Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>
 

Modelni pristop pri analizi in optimizaciji pnevmatičnih vezij

 
Dipl.-Ing. Susanne V. Krichel,
Prof. Dr.-Ing.Oliver Sawodny, University of Stuttgart, Institute for System Dynamics
 
Razširjeni povzetek: Stisnjeni zrak je eden izmed osnovnih virov energije na mnogih industrijskih področjih. Uporablja se v proizvodnih procesih kot gonilna sila za pnevmatične valje in v pogonskih orodjih, kot npr. pri pnevmatičnih izvijačih. Široka uporaba stisnjenega zraka vzpodbuja k zmanjševanju izgub znotraj pnevmatične infrastrukture. Glavna izvora izgub sta poraba električne energije pri proizvodnji stisnjenega zraka in izgube pri distribuciji stisnjenega zraka po pnevmatičnem omrežju z neizogibnim puščanjem in padci tlakov. Da bi zmanjšali izgube in optimirali proizvodnjo in transport stisnjenega zraka, je bil v okviru predstavljenega projekta uporabljen modelni pristop. Prispevek prikazuje dinamične modele za pomembnejše sestavine pnevmatičnega vezja. Trenutno se raziskujeta dva praktična primera uporabe teh dinamičnih modelov, in sicer: zaznavanje puščanja in optimizacija topologije pnevmatičnega vezja.

Modelno zasnovane simulacije delovanja pnevmatične infrastrukture omogočajo boljše razumevanje ter pomagajo določiti in ovrednotiti prihranjene potenciale. Slika 1 prikazuje raziskovalna področja, ki so se izvajala v okviru projekta EnEffAH. Nekateri rezultati so predstavljeni v tem prispevku. Med raziskovalna področja spadajo: generiranje, distribucija in uporaba generaliziranega modelno zasnovanega optimizacijskega orodja.

Oblikovanje in dimenzioniranje posameznih pogonskih primerov je bilo izvedeno s pomočjo simulacijskih programov s podporo možnosti izbire velikosti in tipa sestavine, izračunom parametrov krmilnika in dopuščanjem natančnejše napovedi stroškov porabe energije. Simulacijski programi potrebujejo dinamične modele za dejanske sestavine, ki predstavljajo statično in dinamično obnašanje. Izvedenih je bilo veliko raziskav na področju konstruiranja oz. projektiranja vodnih oz. cevnih vezij z uporabo matematičnih postopkov.

Prispevek prikazuje postopek modeliranja sestavin vezja s stisnjenim zrakom, kot so kompresorji in tokovodniki. Nato podaja abstraktne modele sestavin pnevmatične mreže za detekcijo puščanja ter topološko optimizacijo za izboljšanje izkoristkov. S pomočjo simulacijskega programskega paketa Mathlab/Simulink je bil uporabljen koncept modelne določitve napak in izolacijskih tehnik (FDI). Uporabljeni sta bili dve glavni pnevmatični spremenljivki, to sta tlak in masni tok.

Model pnevmatičnega generatorja vsebuje enega ali več kompresorjev, enoto za vzdrževanje stanja zraka in centralno tlačno posodo. Glavni namen generatorja v omrežju stisnjenega zraka je neprekinjena dobava stisnjenega zraka in vzdrževanje konstantnega nivoja tlaka znotraj definiranega območja, ki naj bo čim ožje. Za raziskavo in določitev izkoristka posameznega kompresorja in celotnega generatorja stisnjenega zraka je potrebno razviti dinamične simulacijske modele. Posamezen računsko-simulacijski model kompresorja vsebuje termodinamične, električne in mehanske dele. Enačbi pod št. 1 podajata dinamična modela za izračun tlaka in temperature.

Matematično-simulacijski model tokovodnikov vključuje cevi različnih premerov in dolžin. Cevi se v simulacijskem modelu upoštevajo kot običajni pnevmatični upori (podobno kot ventili). Slika 2 prikazuje poenostavljen model za pnevmatični prenosnik na osnovi C,b-vrednosti in dušene pretočne karakteristike. Predstavljeni enostavni simulacijski model prikazuje le eno od štirih karakteristik tokovodnikov, in sicer padec tlaka v odvisnosti od pretoka. Ostale tri karakteristike tokovodnikov: ''mrtvi'' volumen cevi, omejena hitrost tlačnih valov in refleksija tlačnih valov znotraj cevi so bile v tem simulacijskem modelu zanemarjene. Najenostavnejši način za postavitev kompleksnejših pnevmatičnih simulacijskih modelov je uporaba objektno orientiranih simulacijskih programov, kot npr. Dymola. Slika 3 prikazuje pnevmatično funkcijsko shemo realnega preizkusnega pnevmatičnega vezja in njen abstraktni računski model (8 volumnov in 8 dušilk). Preizkuševališče vsebuje cevi s premeri ob 28 do 54 mm in dolžinami med 0,6 in 6 m. Implementacija progama Dymola je privedla do približno 2000 enačb, ki so bile samodejno poenostavljene. Zaradi poenostavitev dinamičnega modela so bili upoštevani le volumski in dušilni elementi.

Za kontrolo predstavljenih pnevmatičnih simulacijskih modelov so bile izvedene meritve na konkretnem industrijskem pnevmatičnem vezju. Slika 4 prikazuje rezultate simulacij in meritev tlaka ter masnega pretoka med izvajanjem posameznih operacij s testirano industrijsko pnevmatično napravo. Levi graf zgoraj prikazuje rezultat simulacije (indeks s) in meritev (indeks m) za tlaka na mestu 4 in 7, desni graf pa prikazuje deviacijo med meritvami in simulacijo. Metoda Kalmanovega filtra je uporabna za ugotavljanje puščanja pri pnevmatičnih vezjih z nelinearnim značajem. Metoda je zasnovana na dejstvu, da poznamo vhodne vrednosti in merimo nekatere oz. kombinacijo posameznih sistemskih vrednosti. Slika 5 prikazuje rezultat postopka Kalmanovega filtra, namenjenega zaznavanju puščanja. Preostalo puščanje je prikazano na grafu spodaj. Za zaznavanje puščanja se uporabljajo tlačni senzorji. Za kvalitetno zaznavanje puščanja so poleg uporabljenih natančnih tlačnih senzorjev pomembna tudi mesta merjenja. Uporaba senzorjev za masni pretok je problematična z vidika visoke cene in težavnosti namestitve na ustrezno mesto v pnevmatičnem vezju.

Eden izmed pomembnejših ciljev projekta je bil tudi razvoj novega algoritma za optimizacijo topologije pnevmatičnega vezja z namenom, da se izboljša izkoristek. V tem delu so bili odkriti glavni vidiki: a) kje je potrebno namestiti cevi, da zagotovimo optimalno dobavo zraka do vseh porabnikov, b) kakšen je optimalni premer za vsako posamezno cev z vidika nizkih padcev tlaka pri pretakanju, c) kje namestiti dodatne tlačne posode, da premostimo problem različnih pretokov po ceveh in s tem naredimo pnevmatični sistem bolj robusten. Na sliki 6 je shematsko prikazana skica manjšega industrijskega pnevmatičnega vezja s 4 porabniki ''C'' in 8 možnimi cevnimi povezavami. Leva slika prikazuje originalno pnevmatično vezje, desna pa optimizirano vezje z lokacijo za dodatno tlačno posodo.
 
Ključne besede: vezje s stisnjenim zrakom, modeliranje sestavin, zaznavanje puščanja, optimizacija topologije, simulacije, merjenje tlakov
 
pdfModelni pristop pri analizi in optimizaciji pnevmatičnih vezij (.pdf 681KB)
 

 

Robotski krmilnik z odprto arhitekturo vodenja za industrijski manipulator Motoman MH5

 
Mag. Peter Čepon, univ. dipl. inž.,
izr. prof. dr. Matjaž Mihelj, univ. dipl. inž.,
prof. dr. Marko Munih, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
 
Izvleček: V današnjem času so industrijski roboti dosegli stopnjo, ko so njihove mehanske karakteristike zelo dobro optimizirane, na drugi strani pa so njihovi proizvajalci ves čas ohranjali zaprto arhitekturo krmilnikov in s tem skoraj enake funkcionalnosti kot pri prvih industrijskih robotih. Če hočemo industrijske robote uporabljati v raziskovalne namene, nam tako ne preostane drugega, kot da pričnemo z načrtovanjem strojnih modulov in razvojem programske opreme po meri. V tem članku sta opisana razvoj in izbira strojne opreme za gradnjo krmilnika xPC Target z odprto arhitekturo in princip delovanja varnostnega mehanizma. Vsa strojna oprema je bila zgrajena tako, da je delovala na operacijskem sistemu xPC Target.
 
Ključne besede: industrijski robot Motoman MH5, krmilnik xPC Target, integracija senzorjev, servokrmilnik Yaskawa
 
pdfRobotski krmilnik z odprto arhitekturo vodenja za industrijski manipulator Motoman MH5 (.pdf 397KB)
 

 

Dvostopenjska vetrna turbina

 
Vlado Schweiger, univ. dipl. inž., Hidria Inštitut Klima, Godovič;
Prof. dr. Brane Širok, univ. dipl.inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V prispevku je predstavljen pristop k povečanju izrabe energije vetra z uvedbo dvostopenjske nasproti se vrteče vetrne turbine. Teoretični aerodinamični izkoristek, poznan kot Betzova limita, se pri tem poveča z 0,593 na 0,64. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati eksperimenta za enojno in dvostopenjsko nasproti se vrtečo izvedbo vetrne turbine. Rezultati kažejo na povečanje izkoristka energije iz razpoložljive energije vetra.
 
Ključne besede: energija vetra, dvostopenjska turbina, Betzova limita, integralne karakteristike
 
pdfDvostopenjska vetrna turbina (.pdf 1.4MB)
 

 

Avtomatizacija stroja za vezenje

 
Dr. Ivan Vengust, univ. dipl. inž., PS, d. o. o., Logatec
 
Izvleček: V članku so opisane glavne značilnosti projekta avtomatizacije stroja za vezenje. Vezilni stroj med delovanjem sinhronizirano z gibanjem igle premika okvir s tkanino. Premik okvira je dovoljen le, ko je igla nad tkanino. Stroj za vezenje mora delovati hitro, da dosega ustrezno produktivnost. Vendar mora biti tudi pri visoki hitrosti delovanja kvaliteta vezenja zadovoljiva. Krmiljenje stroja je izvedeno z univerzalnim večosnim pozicijskim krmilnikom in PC-računalnikom.

Med realizacijo projekta so se pojavile težave zaradi neustrezne kvalitete izdelka pri višjih hitrostih delovanja. V članku je opisan način reševanja teh težav, kakšni so bili postopki diagnosticiranja, določanja vira problemov in metode odpravljanja kritičnih mest v konstrukciji stroja, v krmilnem sistemu in v programski opremi. Za dosego cilja je bilo potrebno optimiranje mehanskih, krmilnih in programskih rešitev.
 
Ključne besede: računalniško voden stroj za vezenje, pozicijsko krmiljenje, sinhronizirani pomiki osi, električni servopogoni, pozicijski krmilnik Trio Motion Technology
 
pdfAvtomatizacija stroja za vezenje (.pdf 472KB)
 

 

Termodinamska analiza procesa na absorpcijskem stolpu pri proizvodnji žveplove kisline

 
Doc. dr. Andrej Bombač, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo;
Zlatko Šelih, dipl. inž., Cinkarna Metalurško kemična industrija Celje, d. d., Celje
 
Izvleček: Tehnološki postopek proizvodnje žveplove kisline v Cinkarni Celje temelji, gledano tako s kemijskega kot energetskega stališča, na procesih sežiga žvepla, dvojne katalitske oksidacije žveplovega dioksida v žveplov trioksid in dvojne absorpcije žveplovega trioksida v koncentrirani žveplovi kislini. Vsi navedeni procesi so eksotermni. Večji del nastale toplote, predvsem pri gorenju žvepla in katalitski oksidaciji, se porablja za proizvodnjo tehnološke pare. Zaključni del tehnološkega postopka proizvodnje žveplove kisline predstavlja proces absorpcije žveplovega trioksida v koncentrirani žveplovi kislini. Pri tem se večina nastale absorpcijske toplote odvaja preko ploščnih prenosnikov preko hladilnega stolpa direktno v okolico. V tem delu so analizirane termodinamske razmere v vmesnem absorpcijskem stolpu, pri absorpciji žveplovega trioksida v koncentrirani žveplovi kislini. Na osnovi izmerjenih vrednosti masnih in volumskih tokov posameznih komponent in njihovih koncentracij ter povzetih vrednosti transportnih lastnosti po virih iz literature sta postavljeni masna in energijska bilanca, ki zajema tudi lokalne toplotne izgube v okolico.
 
Ključne besede: absorber, žveplova kislina, toplotni tokovi, toplotne izgube
 
pdfTermodinamska analiza procesa na absorpcijskem stolpu pri proizvodnji žveplove kisline (.pdf 2.5MB)
 

 

Robotski krmilnik za hidravlično teleskopsko dvigalo

 
Dr. Justin Činkelj, univ. dipl. inž.,
izr. prof. dr. Roman Kamnik, univ. dipl. inž.,
mag. Peter Čepon, univ. dipl. inž.,
izr. prof. dr. Matjaž Mihelj, univ. dipl. inž.,
prof. dr. Marko Munih, univ. dipl. inž,
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
 
Izvleček: Avtomatizacija v gradbeništvu lahko skrajša čas izvedbe in izboljša delovne pogoje. V prispevku predstavljamo razvoj robotskega vodenja za hidravlično teleskopsko dvigalo, ki je namenjeno za avtomatizacijo montaže fasadnih elementov. Projekt je izveden na pobudo in s financiranjem podjetja Trimo iz Trebnjega. V delu so predstavljene lastnosti teleskopskega dvigala, identifikacija parametrov in razvoj zaprtozančnega vodenja. Eksperimentalni preizkusi na stroju kažejo zadovoljive lastnosti za uporabo v praktični aplikaciji.
 
Ključne besede: hidravlični sistem, teleskopski manipulator, robotsko vodenje
 
pdfRobotski krmilnik za hidravlično teleskopsko dvigalo (.pdf 654KB)
 

 

Načrtovanje programske kode s končnim avtomatom za avtomatska drsna vrata

 
Franc Hanžič, univ. dipl. inž., Doorson, d. o. o., Maribor,
prof. dr. Karel Jezernik, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, FERI, Maribor,
Slavko Cehner, univ. dipl. inž., Doorson, d. o. o., Maribor
 
Izvleček: Z rekonstrukcijo krmilnika za avtomatska drsna vrata, ki vključuje mikrokrmilnik ARM Cortex M3 [2], se je odprla rešitev za izvedbo zmogljivejšega programskega algoritma. S tem bi izboljšali dinamiko in vzdržljivost vrat. Z novim generatorjem giba bi izpopolnili dinamiko vrat, vendar se pojavi problem izvedbe zanesljive programske kode, ki se mora izdelati za mikrokrmilnik. Rešitev s končnimi avtomati daje možnost, da je izvedba programske kode izvedena v koračnem načinu in s tem je vsaka programska funkcija ločena v posameznem stanju. V kolikor so programske funkcije ločene med seboj, obstaja boljša možnost izločevanja programskih napak. V nadaljevanju so prikazana raziskovalna dela na področju generatorja giba z S-obliko hitrosti, uporaba končnih avtomatov, razlog za uporabo generatorja pri vratih, izdelava v programskem okolju Matlab/Simulink/Stateflow ter rezultati.
 
Ključne besede: programsko načrtovanje, avtomatska drsna vrata, končni avtomati, mikrokrmilnik, oblikovalnik giba
 
pdfNačrtovanje programske kode s končnim avtomatom za avtomatska drsna vrata (.pdf 1.3MB)
 

 

Adaptivna industrijska diagnostika proizvodnje kompresorjev

 
Doc. dr. Primož Potočnik, univ.dipl.inž.,
Peter Mužič, inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo;
Vid Dragoš, univ. dipl.inž., SECOP kompresorji, d. o. o., Črnomelj;
prof. dr. Edvard Govekar, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Opisan je adaptivni diagnostični sistem za zaznavanje napak kompresorjev na osnovi vibracij. Sistem je bil razvit v Laboratoriju za sinergetiko Fakultete za strojništvo v Ljubljani ter pilotno preizkušen v podjetju SECOP kompresorji, d. o. o. Sistem je sestavljen iz več mehatronskih sklopov za zagotavljanje predpisanih delovnih pogojev kompresorja (električni priklop, protitlačni sistem) ter iz merilne in programske opreme za upravljanje. Za razpoznavanje napak kompresorjev na osnovi vibracij smo razvili adaptivni algoritem, ki zaznava odstopanja značilnosti kompresorja od tekoče populacije kompresorjev. Za analizo signalov vibracij je uporabljena obdelava signalov na osnovi psihoakustične analize, ki omogoča zaznavanje tako stacionarnih karakteristik kompresorja (zven) kot tudi tranzientnih pojavov (trki sestavnih delov ob ohišje). Industrijsko testiranje je potrdilo zmogljivost sistema za zanesljivo zaznavanje napak kompresorjev, s čimer znatno prispevamo k zagotavljanju končne kakovosti na izhodu proizvodne linije.
 
Ključne besede: industrijska diagnostika, testiranje kakovosti, kompresorji, vibracije, mehatronski sistemi, psihoakustična analiza
 
pdfAdaptivna industrijska diagnostika proizvodnje kompresorjev (.pdf 6.5MB)
 

 

Idejna zasnova naprave za preizkušanje kovinskih materialov

 
Doc. dr. Edvard Detiček, univ. dipl. inž.,
doc. dr. Mitja Kastrevc, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
 
Povzetek: V prispevku je prikazan idejni načrt naprave za preizkušanje vzorcev kovinskih materialov na osnovi standardov ASTM. Načrt temelji na izkušnjah, pridobljenih pri razvoju naprave za preizkušanje anodnih vzorcev v industriji aluminija. Rekonstrukcija predpostavlja vpeljavo servohidravličnega pogona ter senzorjev pomika in sile, predvsem pa računalniškega vodenja. V ta namen so bili razviti tudi ustrezni algoritmi za regulacijo sile, ki omogočajo poleg statičnega tudi izvedbo dinamičnega preizkušanja vzorcev kovinskih materialov.
 
Ključne besede: elektrohidravlika, servopogoni, adaptivna regulacija sile, preizkuševalni stroji
 
pdfIdejna zasnova naprave za preizkušanje kovinskih materialov (.pdf 1.0MB)
 

 

Merjenje temperature triboloških elementov v aksialni batni črpalki z nagibno ploščo

 
Dr. Toshiharu Kazama, Professor, Muroran Institute of Technology, Muroran, Hokkaido, Japan,
Tadamasa Tsuruno, Graduates, Muroran Institute of Technology (Present address: Engineer, Fuji Techno-Service Co., Ltd., Japan),
Hayato Sasaki, Graduates, Muroran Institute of Technology (Present address: Engineer, Suzuki Motor Corporation, Japan)
 
Razširjeni povzetek:
Kot je že iz naslova razvidno, prispevek podaja in analizira predvsem meritve temperature znotraj aksialne batne črpalke z nagibno ploščo, slika 4 pa prikazuje tudi volumetrični in skupni izkoristek merjene črpalke v odvisnosti od izstopnega tlaka. Ob izvajanju preizkusa z vrtilno frekvenco črpalke 1500 vrt./min je znašala temperatura mineralnega olja 30 0C na vstopu v črpalko. To je bilo olje po ISO VG 46. Strokovnjaki iz prakse se pogosto premalo zavedajo, da je skupni izkoristek tovrstnih črpalk približno do 60 bar, včasih celo do cca 100 bar, zelo slab. To je na sliki 4 dobro razvidno.

V raziskavi so bile merjene temperature na različnih mestih nagibne plošče (slika 1), bobna (cilindrskega bloka) (slika 2) in ventilsko-razdelilne plošče, to je plošče z vtočno in iztočno izvrtino (slika 3). Termopari so bili vgrajeni pod drsnimi površinami teh elementov na mestih, ki so označena na navedenih slikah. Kot hidravlične kapljevine so bile pri preizkusih uporabljene 4 vrste mineralnih hidravličnih olj, in sicer po ISO VG 22, 32, 46 in 68, ter vodni glikol VG 32. Vtočne temperature kapljevin v preizkušane črpalke so bile od 20 do 40 0C, najvišja vrtilna frekvenca pa 1700 vrt./min. Med izvajanjem meritev so tlak dvigali po 10 bar, začenši pri atmosferskem tlaku, pa vse do 200 bar in analogno zniževali v obratni smeri, kar je razvidno tudi iz podanih diagramov.

Na sliki 6 velja posebej opozoriti na razmeroma visok dvig temperature za olje VG 68, ki se sicer redko uporablja v sistemih pogonsko-krmilne hidravlike. Vodni glikol VG 32 je v tem pogledu ugoden, ima pa nekaj drugih slabih lastnosti, ki jih številni strokovnjaki iz prakse dobro poznajo.

Na sliki 8 velja opozoriti na razmeroma visok porast temperature v bobnu; to je za do 50 in celo skoraj do 60 0C, in to ob razmeroma nizkem tlaku do 180 bar in vrtilni frekvenci samo 1000 vrt./min ter vtočni temperaturi olja 30 0C. Ta je v praksi pogosto 20 do 30 ali celo 40 0C višja, višji pa so običajno tudi vrtljaji in tlaki.

V zaključkih prispevka je treba posebej poudariti navedbo avtorjev, da povečevanje tlaka na iztoku iz črpalke vpliva na skoraj sorazmerno zviševanje temperature nagibne plošče, bobna in ventilske plošče. Vpliv zviševanja vrtilne hitrosti na te temperature pa je odvisen od obratovalnih pogojev. Temperature zgoraj navedenih treh elementov so višje od temperatur kapljevine na iztoku iz črpalke (kar je tudi pričakovano, saj kapljevina odnaša s seboj toploto in ima za to dodane aditive).
 
Ključne besede: fluidna tehnika, tribologija, aksialna batna črpalka, temperatura, preizkus
 
pdfMerjenje temperature triboloških elementov v aksialni batni črpalki z nagibno ploščo (.pdf 863KB)
 

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>

Novice

 
 
V okviru 52 sejma MOS že četrto Stičišče znanosti in gospodarstva
Na celjskem sejmišču bo med 10. in 15. septembrom letos več kot 50 visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih ustanov predstavilo inovacije, vrhu... »
 
 
Vabilo na konferenco: Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu
Vabljena predavanja, predstavitve člankov, študentska sekcija, podelitev nagrad Tehnološke mreže, razstava pokroviteljev in borza kadrov. Teme pre... »
 
 
V 15 letih 90 strokovnih dogodkov – od Nanotehnoloških dnevov do Stičišča znanosti in gospodarstva
Janez Škrlecu, dolgoletnemu članu Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in ustanovitelju Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS, je ... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
 
Tadej Krivec, Dejan Gradišar, Miha Glavan, Gašper Mušič
Obdelava kompleksnih dogodkov pri spremljanju proizvodnega procesa

 

 
   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.