Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>
 

Modernizacija korčnega rotacijskega bagra na deponiji premoga TE Kakanj

 
Božidar Kern, STTIM, d. o. o., Trbovlje,
Janez Lukančič,
Miro Pirnar, PIRNAR & SAVŠEK, Inženirski biro, d. o. o., Zagorje ob Savi
mag. Zdenko Savšek, PIRNAR & SAVŠEK, Inženirski biro, d. o. o., Zagorje ob Savi
 
 
 
pdfModernizacija korčnega rotacijskega bagra na deponiji premoga TE Kakanj (.pdf 242KB)
 

 

Hidrostatična vodila na obdelovalnih strojih – 1. del

 
Tonček Plečko, univ. dipl. inž., SMM proizvodni sistemi, d. o. o., Maribor
 
Izvleček: Ena od dejavnosti podjetja SMM proizvodni sistemi, d. o. o., je obnova večjih obdelovalnih strojev. Ti so namenje­ ni obdelavi težjih obdelovancev, zato imajo hidrostatična vodila. Ta so največkrat na portalnih rezkalnih strojih, stebrnih vrtalno­rezkalnih strojih, portalnih brusilnih strojih, ... .

Pri obnovi hidrostatičnih vodil se srečujemo z različnimi problemi. Sistem hidrostatičnih vodil na obdelovalnem stroju je namreč lahko izveden na več načinov. Zato bodo v tem prispevku predstavljene predvsem tiste izvedbe vodil, s katerimi smo se srečali pri dosedanjem delu.
 
 
pdfHidrostatična vodila na obdelovalnih strojih – 1. del (.pdf 428KB)
 

 

Avtomatizacija delovanja centralne kompresorske postaje s krmilnikom X8i

 
Luka Tuljak, HPE, d. o. o., Ljubljana
 
 
 
pdfAvtomatizacija delovanja centralne kompresorske postaje s krmilnikom X8i (.pdf 534KB)
 

 

Programsko orodje za razvrščanje šarž v pripravi surovin v Cinkarni Celje

 
dr. Darko Vrečko, univ. dipl.inž. el., Institut Jožef Stefan, Ljub­ljana,
Anton Ložar, univ. dipl.inž. el., INEA, d. o. o., Ljublja­na,
mag. Vladimir Vrečko, univ.dipl. inž. el., Cinkarna Celje, d. d., Celje,
dr. Vladimir Jovan, univ. dipl. inæ. el., Institut Jožef Stefan, Ljubljana
 
Izvleček: V prispevku je predstavljeno programsko orodje za razvrščanje šarž za zmanjšanje nihanja porabe pare v pripravi surovin v Cinkarni Celje. Programsko orodje omogoča razvrščanje šarž za 24 ur vnaprej z upoštevanjem števila šarž, ki jih je potrebno izvesti, povprečnega trajanja šarž in profila porabe pare posameznih šarž. Orodje lahko služi kot podpora pri odločanju operaterjev v procesu priprave surovin. Investicijski stroški razvoja program­skega orodja so mnogo manjši v primerjavi z nakupom shranjevalnika pare. Z ustreznim razvrščanjem šarž se lahko zmanjšajo obremenitev kotla pare in izpusti viškov pare.
 
Ključne besede: razvrščanje šarž, poraba pare, razvoj programskega orodja
 
pdfProgramsko orodje za razvrščanje šarž v pripravi surovin v Cinkarni Celje (.pdf 312KB)
 

 

Adaptivni inteligentni ventil

 
mag. Aleš Svetek, univ. dipl.inž.,
doc. dr. Damir Vrančić, univ. dipl. inž., Institut Jožef Ste­fan, Ljubljana
Samo Krančan, Danfoss Trata, d. o. o.,
Zoran Šaponia, Danfoss Trata d.o.o.
 
Izvleček: V prispevku predstavljamo novo generacijo električnih pogonov za ventile, v katere smo vgradili možnost avtonomnega zmanjševanja oscilacij v regulacijskih zankah. Algoritem ventila sestavljata dva podsklopa, in sicer detektor oscilacij in algoritem za prilagajanje dinamičnega ojačenja ventila. Oscilacije v sistemu zmanjšamo z nižanjem dinamičnega ojačenja ventila. Algoritem smo testirali simulacijsko z orodjem Matlab­Simulink, realni ventil z vgrajenim algoritmom pa smo testirali v simuliranem okolju »hardware­in­the­loop« ter na realni testni progi. Rezultati vseh testiranj so pokazali, da vgrajeni algoritem učinkovito zmanjšuje oscilacije v sistemu.
 
Ključne besede: pogon za ventile, regulacija, adaptivni sistem, zmanjševanje scilacij
 
pdfAdaptivni inteligentni ventil (.pdf 697KB)
 

 

Primerjava karakteristik dveh rotorjev različnih geometrij v hladilnih enotah KGN

 
Mária Čarnogurská , Peter Gašparovič, Daniela Popčáková
 
Izvleček: V prispevku je predstavljena rekonstrukcija radialnega ventilatorja hladilne enote. Rotor odprtega tipa za hladilno enoto je bil preoblikovan z namenom, da se poveča učinkovitost in zmanjšajo tlačne pulzacije na sprednjem po­ krovu ventilatorja. Zato je bil izbran zaprt rotor z zunanjim okrovom. Dimenzije ustrezajo Cordierjevemu diagramu in vrtilna hitrost je ohranjena. Dobljeno geometrijo omejuje zahteva po enostavni izdelavi z ulivanjem. Ta omejitev onemogoča preoblikovanje rotorja za povečanje učinkovitosti.

Pri reševanju problema se je pokazalo, da učinkovitost preoblikovanega rotorja ni večja od učinkovitosti original­ nega rotorja. Vzrok je verjetno v tehnoloških omejitvah pri določevanju oblike lopatic. Optimalna oblika lopatic naj bi bila v danem primeru tridimenzionalna – zavita, tako da je zadoščeno vstopnemu toku zraka na rotorske lopatice. Zaradi geometrijskih omejitev so odstopanja tudi na izstopnem delu rotorja. Øe posebej pri majhnem pretoku zraka je očitno, da vrtenje povzroča šibko obremenitev notranjega dela lopatice, zato se upočasni tok ob pestu rotorja  (slika 9).

Prikaz maksimalnega izkoristka ventilatorja z modificiranim rotorjem na grafu Ns–Ds (slika 10) potrjuje, da ta obli­ ka rotorja ni optimalna in da je glede na Cordierjev diagram ravno tako neustrezna kot oblika prejšnjega rotorja. Enostavna izdelava rotorja in pokrova z ulivanjem torej predstavlja resne omejitve za izboljšanje učinkovitosti originalnega ventilatorja.
 
Ključne besede: rotor, simulacija CFD, programska oprema ANSYS CFX 11.0
 
pdfPrimerjava karakteristik dveh rotorjev različnih geometrij v hladilnih enotah KGN (.pdf 502KB)
 

 

Numerična analiza kožnega cevnega loka kot merilnika prostorninskega pretoka

 
dr. Mitja Mori, univ. dipl. inž., Univerza v Ljub­ljani, Fakulteta za strojništvo
izr. prof. dr. Ivan Bajsić, univ.dipl. inž., Univerza v Ljub­ljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V prispevku je obravnavana potencialna moænost uporabe krožnega cevnega loka (KCL) kot merilni­ka prostorninskega pretoka zraka. Predstavljeni so rezultati numerične analize 3D­turbulentnega toka viskozne, stisljive tekočine v KCL z ravnim natočnim in iztočnim delom pretočne cevi dolžine 28 D. Numerični model je bil oblikovan na podlagi obstoječe geometrije KCL in z upoštevanjem robnih pogojev, značilnih za merilno preizkuševališče, na katerem je bil predhodno izveden eksperimentalni del raziskav prototipnega modela meril­nika. Analizirani so različni pretočni robni pogoji. Določeni sta največja razlika statičnih tlakov med notranjim in zunanjim obodom KCL in geometrijska lega skrajnih vrednosti statičnih tlakov za različne simulirane prostorninske pretoke zraka. Na podlagi rezultatov numeričnega modeliranja je ugotovljeno, da se s spreminjanjem prostornin­skega pretoka zraka geometrijska lokacija skrajnih vrednosti statičnih tlakov na notranjem in zunanjem obodu KCL ne spreminja. Določena je tudi funkcijska odvisnost med izračunano največjo razliko statičnih tlakov in prostor­ninskim pretokom zraka, ki predstavlja izračunano pretočno konstanto merilnika pretoka. Nadalje je ugotovljena funkcijska odvisnost tudi v primeru konvencionalnega merjenja tlačne razlike pod kotom odjema tlaka 45° v KCL. Prikazane so tlačne in hitrostne razmere v računskem območju s stališča tlačnih izgub in generiranih vrtinčnih tokov na iztočnem delu KCL.
 
Ključne besede: krožni cevni lok, numerična analiza, prostorninski pretok, zrak, statični tlak
 
pdfNumerična analiza kožnega cevnega loka kot merilnika prostorninskega pretoka (.pdf 872KB)
 

 

Mehka regulacija položaja kovinske žice s spominom

 
Daniela Maffiodo, Terenziano Raparelli, Guido Belforte
 
Izvleček: Termomehanične lastnosti kovin s spominom narekujejo nove možnosti njihove uporabe, ki se kažejo tudi na področju vodenja sistemov. V prispevku so predstavljeni in primerjani trije načini regulacije položaja žice, ki vključujejo uporabo PD-vodenja v kombinaciji s PWM-modulacijo, mehko vodenje ter kombinacijo obeh pristopov, kjer mehka logika prevzame vlogo nadzornega sistema vodenja. Pri tem gre za obdelavo tako imenovane spominske žice (Flexinol®) premera 250 μm in dolžine 200 mm. Mehko vodenje sistemov je pogosto ustrezno v primerih, ko gre za nelinearne in/ali časovno spremenljive sisteme in takrat, ko je delovanje procesov podvrženo nezanesljivostim, zajem signalov pa je možno pošumljen. Eksperimentalno testiranje in vrednotenje posameznih načinov vodenja vključuje opazovanje odzivov na vlak pravokotnih impulzov, na sinusno vzbujanje izbrane frekvence in na stopnčïasto vzbujanje. Rezultati naïrtovanja kažejo na relativne prednosti predstavljene hibridne rešitve, ki ima preprostejšo strukturo od mehkega regulatorja in dosega boljšo kvaliteto obnašanja od klasčïne regulacije tipa PD.
 
Ključne besede: regulacija položaja, mehko vodenje, spominska zlitina
 
pdfFuzzy Logic Position Control of a Shape Memory Alloy Wire (.pdf 1.2MB)
 

 

Izmera objektov kulturne dediščine z rotacijskim laserskim profilomerom

 
Urban Pavlovčič, Matija Jezeršek, Aleš Gorkič, Hubert Kosler, Janez Možina
 
Izvleček: Prispevek opisuje razvoj in uporabo rotacijskega laserskega profilomera, ki temelji na principu laserske triangulacije. Z uporabo dveh laserskih linijskih projektorjev omogoča izvajanje meritev v bližnjem in daljnem načinu. V njem je uporabljena kamera z vgrajenim programirljivim slikovnim procesorjem, ki bistveno razbremeni računalnik. Umeritev merilnika temelji na merjenju referenčne površine. Merilnik je bil razvit za potrebe 3D-izmere velikih teles, kakršni so tudi objekti kulturne dedišïine. Predstavljen je primer izmere kipa Merkurja, katerega dimenzije znašajo 3,5 x 2 x 1,5 m. Izmerjen je bil z več kot 300 pogledov. Po ureditvi vseh delnih meritev, za kar je bilo uporabljeno programsko orodje Geomagic, je bila dosežena natančnost 1,2 mm.
 
Ključne besede: tridimenzionalno merjenje, 3D, profilometrija, digitalizacija površin, laserska triangulacija, kulturna dediščina, Geomagic, hitra kamera
 
pdfIzmera objektov kulturne dediščine z rotacijskim laserskim profilomerom (.pdf 471KB)
 

 

Komunikacijska shema za celovito vodenje šaržnih procesov

 
Dejan Gradišar, Antonio Espuna, Luis Puigjaner
 
Izvleček: V prispevku je predstavljeno vodenje šaržnih procesov. Vodenje šaržne proizvodnje ima lastnosti tako zveznega kot tudi diskretnega sveta. Celovito vodenje, ki bi koordiniralo različne aktivnosti v podjetju, se kaže kot obetajoča rešitev. Celovit pristop se nanaša na integracijo različnih orodij in metodologij, ki so potrebne za reševanje posameznih problemov. Te metodologije morajo biti sinhronizirane z ves čas spreminjajoïim se okoljem, poleg tega pa je nujna tudi formalizacija pretoka informacij med temi različnimi orodji, s ïimer se ukvarja to delo. Organizacija ISA je razvila skupino standardov za vodenje šaržnih procesov. Predstavljeni sistem celovitega vodenja šaržnega sistema je sestavljen iz več različnih komponent, ki si morajo za svoje delovanje izmenjevati vrsto razliïnih podatkov. V tem delu predlagamo komunikacijsko shemo, ki bi omogoïala celovito vodenje sistema. Shema je določena s sporočili XML, ki so definirani na osnovi priporočil organizacije WBF.
 
Ključne besede: celovito vodenje, šaržni procesi, shema XML
 
pdfKomunikacijska shema za celovito vodenje šaržnih procesov (.pdf 477KB)
 

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>

Novice

 
 
V okviru 52 sejma MOS že četrto Stičišče znanosti in gospodarstva
Na celjskem sejmišču bo med 10. in 15. septembrom letos več kot 50 visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih ustanov predstavilo inovacije, vrhu... »
 
 
Vabilo na konferenco: Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu
Vabljena predavanja, predstavitve člankov, študentska sekcija, podelitev nagrad Tehnološke mreže, razstava pokroviteljev in borza kadrov. Teme pre... »
 
 
V 15 letih 90 strokovnih dogodkov – od Nanotehnoloških dnevov do Stičišča znanosti in gospodarstva
Janez Škrlecu, dolgoletnemu članu Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in ustanovitelju Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS, je ... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
 
Klemen Pompe, Robert Ivančič, Primož Repnik, Janez Tušek
Robotsko lasersko varjenje nerjavne pločevine

 

 
   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.