Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 ... 10 ... 15 ... 20 21 > >>
 

Obdelava kompleksnih dogodkov pri spremljanju proizvodnega procesa

 
Mag. Tadej Krivec, inž.,
dr. Dejan Gradišar, univ. dipl. inž., 
dr. Miha Glavan, univ. dipl. inž., vsi Institut Jožef Stefan, Ljubljana;
prof. dr. Gašper Mušič, univ. dipl. inž., Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
 
Izvleček: Med glavnimi vidiki pri optimizaciji proizvodnje sta pridobivanje in uporaba podatkov v realnem času. Le na ta način smo lahko učinkoviti pri zagotavljanju kakovosti ali pri čim hitrejšem odkrivanju napak. V ta namen se v sodobnih sestavih uporabljajo sistemi za obdelavo kompleksnih dogodkov (CEP – ang. complex event processing), ki lahko sprejmejo različne tokove podatkov in omogočajo preproste (statične) poizvedbe na širokem naboru dinamičnih podatkov. V prispevku predstavljamo arhitekturno rešitev za sprotno obdelavo kompleksnih dogodkov, ki smo jo demonstracijsko izvedli na primeru zaznavanja napak na proizvodnih napravah z uporabo metode osnovnih komponent in testnih statistik Hotelling in SPE (ang. squared prediction error). Opisan je koncept oknenja za obdelavo velikih tokov podatkov (velepodatki). Arhitekturna zasnova temelji na platformi Microsoft StreamInsight. Podatke smo zgodovinsko in realnočasno analizirali s sistemom za upravljanje podatkovnih baz Microsoft SQL Server. Prikaz podatkov je realiziran z orodjem za poslovno analitiko Power BI.
 
Ključne besede: obdelava kompleksnih dogodkov, zaznavanje napak, proizvodna analitika, PCA, Hotelling, SPE, Microsoft StreamInsight
 
pdfObdelava kompleksnih dogodkov pri spremljanju proizvodnega procesa (.pdf 810KB)
 

 

Vzdrževanje hidravličnih naprav – 3. del

 
Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž.,  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Povzetek
Vzdrževanje temperature in ustrezne kinematične viskoznosti (viskoznosti v nadaljevanju) HK znotraj optimalnih meja vključuje določitev primernega območja temperature in viskoznosti pri temperaturi okolice, pri kateri deluje obravnavani hidravlični sistem. Najprej si bomo ogledali povezavo med temperaturo HK in viskoznostjo ter kako to vpliva na uporabno dobo hidravličnega sistema in njegovih sestavin.
 
 
pdfVzdrževanje hidravličnih naprav – 3. del (.pdf 853KB)
 

 

Razvoj hidravlične pogonske tehnike skozi čas – 1. del: zgodnji začetki in prve črpalke

 
Izr. prof. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
 
Najpomembnejši mejniki razvoja hidravličnega oz. hidrostatičnega prenosa sil in gibanja, njihov pomen za razvoj posameznih vej tehnike ter uvajanje te tehnologije na druga področja tehnike, bodo podrobneje predstavljeni v kronološko sledečih si prispevkih – od prvih zametkov pa vse do današnjega dne. V tem prvem prispevku se bomo posvetili prvim spoznanjem in poskusom uporabe energije vode ter prvim hidravličnim črpalkam, ki so omogočile neodvisnost te tehnike od naravnih virov energije.
 
 
pdfRazvoj hidravlične pogonske tehnike skozi čas – 1. del: zgodnji začetki in prve črpalke (.pdf 1.6MB)
 

 

Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem

 
Jaka Čadež, univ. dipl. inž., Anže Čelik, univ. dipl. inž., oba Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri
 
Izvleček:

Dvopotni tokovni ventil s tlačnim kompenzatorjem predstavlja v hidravliki člen, ki omogoča kontroliranje količine toka fluida (tj. pretoka), posledično pa tudi hitrosti izvršilnih elementov. Omenjeno funkcionalnost je sicer mogoče doseči tudi s črpalko z nastavljivo iztisnino, vendar je z uporabo namenskega ventila to mogoče izvesti precej enostavneje. Tovrstni ventil ima vgrajen tlačni kompenzator, ki vzdržuje konstanten padec tlaka (med vhodno in izhodno stranjo ventila), posledično pa se z nastavljivimi režami določa potrebna količina pretoka.

V prispevku je prikazan postopek razvoja dvopotnega ventila s tlačnim kompenzatorjem. Glede na ciljano področje uporabe (mobilne aplikacije) se za tovrstni ventil zahteva visok delovni tlak (do 500 barov) pri predpisanem nazivnem pretoku (do 100 l/min). Pri tovrstnih aplikacijah so želene stabilnost delovanja v celotnem področju obratovanja in nizke energijske izgube v ventilu.

Uvodoma sta predstavljena osnovni princip delovanja dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem in tipičen primer vgradnje. Nadalje so prikazani teoretične osnove preračuna tokovnega ventila, razvojne aktivnosti na ključnih detajlih ter koraki do njihove optimizacije.

Eksperimentalno izmerjene karakteristike dvopotnega tokovnega ventila so v nadaljevanju primerjane z rezultati simulacij. Začetno neujemanje je bilo vzrok za podrobnejšo analizo obstoječega koncepta. Dodatna razvojna iteracija je odpravila pomanjkljivosti na ventilu, ponovna primerjava med eksperimentalnim in numeričnim pristopom pa je pokazala precej boljše ujemanje rezultatov oz. karakteristik dvopotnega tokovnega ventila.

Na osnovi uspešnega razvoja osnovne funkcije dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem bo slednja razširjena na celotno družino tokovnih ventilov (tj. za različne nazivne pretoke).
 
Ključne besede: hidravlika, tlačni kompenzator, tokovni ventil, padec tlaka, razvoj, simulacije
 
pdfRazvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem (.pdf 735KB)
 

 

Robotsko lasersko varjenje nerjavne pločevine

 
Klemen Pompe, univ. dipl. inž., dr. Robert Ivančič, univ. dipl. inž., oba Intech-les, d. o. o., Unec; Primož Repnik, univ. dipl. inž., prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., oba TKC, d. o. o., Ljubljana
 
Izvleček: Članek predstavlja lasersko varjenje nerjavne pločevine z robotom in vlakenskim laserjem. Prikazane so prednosti sodobnih vlakenskih laserjev, priprava zvarnega mesta, tehnologija varjenja in težave, ki se pojavljajo pri laserskem robotskem varjenju.
 
Ključne besede: lasersko varjenje, robotsko varjenje, vlakenski laser, nerjavna pločevina
 
pdfRobotsko lasersko varjenje nerjavne pločevine (.pdf 797KB)
 

 

Vzdrževanje hidravličnih naprav – 2. del

 
Doc, dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž.,  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Uvod

Vzdrževanje čistoče hidravlične kapljevine (HK) vključuje določitev potrebnega razreda čistoče glede na obravnavni hidravlični sistem, redno intervalno jemanje vzorcev kapljevine in spremljanje razreda čistoče v primerjavi z zahtevami ter ukrepanje ob slabši čistoči od zahtevane. V prejšnji številki smo predstavili, kako delci znotraj hidravlične kapljevine skrajšujejo uporabno dobo hidravličnih sestavin. V prvem delu smo predstavili tudi, kaj pomenijo delci znotraj hidravlične kapljevine ter posledice teh na hidravlični napravi. Višine rež med relativno gibajočimi se elementi so v hidravliki znotraj bistvenih sestavin med 0,5 in 10 µm. Predstavljena so bila tudi splošna priporočila čistoče hidravlične kapljevine glede na področje in zahtevnost uporabe.

V nadaljevanju članka podajamo stopnjo čistoče s številčnimi stopnjami, ki jih pogosto imenujemo kodna števila. Ta so po ISO 4406 razvrščena od številke 0 do 28 oziroma še > 28. Stopnjo oziroma razred čistoče HK glede na  ISO 4406 podajamo z X1 / X2 /  X3 , kar pomeni kodne oznake (števila) za velikosti delcev 4 µm / 6 µm / 14 µm. Pred desetletjem in več smo stopnje čistoče podajali le za X2 / X3, v zadnjih letih pa, zaradi zaostrenih pogojev čistoče HK in tehničnih možnosti štetja tudi majhnih delcev, pogosto podajamo čistočo le za X1 / X2, torej za  4 µm / 6 µm. Ta način podajanja smo privzeli v pričujočem članku.

Najbolj zahtevni so sistemi s servoventili, ki zahtevajo čistočo 13/10, najmanj zahtevni pa so sistemi z nizkim tlakom (izpod 140 bar). Po priporočilih standarda ISO 4406 je za zobniške hidravlične motorje že zadovoljiva čistoča 21/19/17. Za druge hidravlične sestavine se pri nizkih tlakih zahteva za do 3 razrede boljšo čistočo od navedene najnižje zadovoljive. Za visoke tlake (nad 250 ali celo nad 300 bar) pa se zahteva znatno boljšo čistočo HK; za več razredov. 

Pričujoči prispevek podaja predloge, kako določiti raven čistoče hidravlične kapljevine, nato predstavi, kako na dva načina meriti čistočo, in podaja dva primera laboratorijskih meritev stanja mineralnega hidravličnega olja. Na koncu je razložena še pomembna vloga ß-vrednosti hidravličnega filtra.

Prispevek predstavlja priporočila za kontrolo čistoče hidravlične kapljevine in napotke, kako lahko izboljšamo njeno čistočo ter na kaj moramo biti pri tem pozorni. Sledijo praktična priporočila o izpiranju hidravličnih sistemov ter utemeljitev, zakaj je zelo priporočeno nadzirati stanje hidravličnih kapljevin. Na koncu prispevka je predstavljen praktični primer nujnosti spremljanja stanja hidravlične kapljevine. 
 
 
pdfVzdrževanje hidravličnih naprav – 2. del (.pdf 1.9MB)
 

 

Preizkušanje hidravličnih filtrov – večprehodni test po standardu ISO 16889:2008

 
Nejc Čegovnik, mag. inž. str., Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana; 
doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček
Inženirji se v industriji vsakodnevno srečujejo z različnimi stroji, katerih delovanje je odvisno od hidravličnih sistemov. Da bi stroji delovali nemoteno, je treba posebno skrb nameniti hidravlični kapljevini. Z izbiro ustreznih filtrirnih elementov izboljšamo proces filtracije in s tem stanje čistoče hidravlične kapljevine, kar dolgoročno pripomore k podaljšanju uporabne dobe hidravličnih sestavin in zanesljivosti delovanja hidravličnih sistemov. Da bi izbrali najprimernejši filtrirni vložek, so bile razvite različne metode njihovega vrednotenja in testiranja. Mednje sodi tudi večprehodni test po standardu ISO 16889:2008 (Multi-pass method for evaluating filtration performance of a filterelement).
 
Ključne besede
večprehodni test, filtrirni element, hidravlična kapljevina, razmerje filtracije, čistoča
 
pdfPreizkušanje hidravličnih filtrov – večprehodni test po standardu ISO 16889:2008 (.pdf 739KB)
 

 

Projekt obvladovanja investicijskega procesa

 
Miha Jež, inž., Iskraemeco d. d., Kranj;
izr. prof. dr. Janez Kušar, univ. dipl. inž.,
doc. dr. Tomaž Berlec, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V praksi večina podjetji nima natančno opredeljenega vodenja investicijskega procesa, zato se pri investiranjih v proizvodno opremo občasno sreča tudi s podaljšanjem časa projekta in zvišanjem stroškov. Za optimizacijo izvedbe investicijskih projektov je treba postaviti projektni model, ki natančno popiše potrebne aktivnosti, njihov tok in opredeli matriko odgovornosti. Projektni model zahteva tudi izdelavo kontrolnih seznamov, ki preprečujejo, da se katera izmed pomembnih zahtev opreme ne bi predpisala.
 
Ključne besede: investicijski inženiring, projektno vodenje, projektni model, model odločanja, proizvodna oprema
 
pdfProjekt obvladovanja investicijskega procesa (.pdf 783KB)
 

 

Žice za lasersko varjenje orodnih jekel

 
Prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž.,
Klemen Pompe, univ. dipl. inž., TKC, d. o. o., Ljubljana
 
Izvleček
Članek opisuje varilne žice za lasersko varjenje. Opisana so orodja, kalupi in orodna jekla, ki jih varimo lasersko. Na kratko je podan opis, kako lahko izdelamo žice za lasersko varjenje iz žic, namenjenih za varjenje orodij po postopku TIG. Opisane so napake na varilnih žicah, ki se pojavijo med izdelavo, če celoten proces vlečenja in tanjšanja žic ni povsem pravilen. Na koncu članka so podani zaključki.
 
Ključne besede: varilna žica, tanjšanje žic, lasersko varjenje, orodje, orodno jeklo
 
pdfŽice za lasersko varjenje orodnih jekel (.pdf 770KB)
 

 

Vozel – zastarel in le redko uporaben vezni element – ali je uporaben tudi v zdajšnjem času v sodobni industriji?

 
Dr. Blaž Jelenc, univ. dipl. mat., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko;
prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., TKC d. o. o., Ljubljana
 
Povzetek: Predstavili bomo pakirni oz. mesarski vozel, ki je izjemno uporaben v okoliščinah, ko je treba z vrvjo kaj povezati ali pa privezati. Analizirali bomo tudi napetosti v vrvi in sile trenja med vrvjo in predmetom priveza. Iz opisanih primerov uporab bo razvidno, da ima vozel nekakšno univerzalno uporabnost, saj zlahka nadomesti bolj ozko usmerjene sisteme privezovanja (ali povezovanja), kot npr. elastične trakove in povezovalne trakove (gurtne).
 
Ključne besede: pakirni vozel, uporaba vozlov, trenje med vrvjo in kontaktno površino.
 
pdfVozel – zastarel in le redko uporaben vezni element – ali je uporaben tudi v zdajšnjem času v sodobni industriji? (.pdf 630KB)
 

<< < 1 2 3 4 5 ... 10 ... 15 ... 20 21 > >>

Novice

 
 
Letos izjemno uspešno »Stičišče znanosti in gospodarstva« tudi na 52. MOS-u v Celju
Na 52. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti, v Celju so se že četrtič, v »Stičišču znanosti in gospodarstva«, ki je projekt Ministrs... »
 
 
29. Tehniški posvet vzdrževalcev Slovenije
Program  posvetovanja
Otočec, 9. in 10. oktober 2019 »
 
 
Podelitev nagrad SLO manus na Dnevu inovativnosti 2019
Manus simbolizira pogum in prizadevanja za raziskovanje novih tehnologij na področju uporabe tribo-polimerov. V podjetju HENNLICH spodbujamo lokalne ... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.