Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>
 

Rekonfigurabilna in modularna robotska celica za maloserijsko proizvodnjo

 
Martin Bem, Timotej Gašpar, Igor Kovač, Aleš Ude, vsi Institut »Jožef Stefan«
 
Izvleček: Uporaba robotov v maloserijski proizvodnji je težavna, saj je menjava serije izdelkov drag, časovno zamuden proces. Roboti se zato najpogosteje uporabljajo v velikoserijski proizvodnji, kjer dalj časa opravljajo iste naloge. Da bi omogočili robotizacijo maloserijske proizvodnje, ki je značilna za majhna in srednje velika podjetja (SME), je bila v sklopu evropskega projekta ReconCell razvita rekonfigurabilna robotska celica. Ta omogoča učinkovito avtomatizacijo izdelave majhnih serij raznolikih izdelkov. V članku so opisani mehanski in programski gradniki, ki omogočajo prilagajanje celice spreminjajoči se proizvodnji. Članek obravnava tudi rezultate validacije rekonfigurabilne celice na industrijskih primerih.
 
Ključne besede: robotska montaža, rekonfiguracija, modularnost, fleksibilno vpenjalo
 
pdfRekonfigurabilna in modularna robotska celica za maloserijsko proizvodnjo (.pdf 513KB)
 

 

Tehnologija varjenja priključka z vilicami za pretovor kamnitih blokov

 
Niko Bajec, univ. dipl. inž., BALAVTO, d. o. o., Ajdovščina;
Klemen Pompe, univ. dipl. inž.,
prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., oba TKC, d. o. o., Ljubljana
 
Izvleček: Članek predstavlja potek izdelave specialnega priključka z vilicami za kolesni nakladalnik. Z njegovo pomočjo v kamnolomih, rudnikih in obratih za predelavo kamna pretovarjamo kamnite bloke večjih dimenzij in mas do 160·103 kg, ki se nadalje uporabljajo v primarni gradbeni industriji. Ker gre za priključek, izdelan iz različnih vrst jekel večjih debelin, je varivost takšnega zvarnega stika zelo težavna. V članku je podrobno predstavljena tehnologija varjenja, ki obsega izbiro varilnega procesa in dodajnega materiala ter pripravo zvarnih stikov in vrsto kontrole kvalitete zvarnih spojev po varjenju.
 
Ključne besede: varjenje, priključne vilice, nakladalnik, zvarni stik, varjenje različnih materialov, varivost, kakovost zvarnih spojev
 
pdfTehnologija varjenja priključka z vilicami za pretovor kamnitih blokov (.pdf 582KB)
 

 

Projekt Human Body 2.0 je izziv za mnoga tehnološka področja

 
Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava, član Sveta za znanost in tehnologijo RS
 
Če so inovacije ključ za prihodnji razvoj človeštva, je projekt Human body 2.0 (projekt Človeško telo 2.0) le ena od drznejših vizij in smernic našega razvoja, v katerega so in- tenzivno vključene mnoge vede, kot npr. bionika, biomimetika, medicina, genetika, ele- ktronika, inteligentna protetika, biotehnologija, nanotehnologija, informatika in druge. Članek odpira številna pomembna vprašanja, ki so v projektu izjemno aktualna, hkrati pa daje določene konkretne smernice razvoja in uporabe ter povezljivosti danes ak- tualnih tehnologij, še zlasti pa smernice, s čim se bomo v prihodnosti srečali in katere rešitve bodo za našo prihodnost bolj pomembne, še zlasti, če izhajamo iz podatkov, da se kot družba močno staramo, hkrati pa si želimo postati dolgoživa in zdrava družba.
 
 
pdfProjekt Human Body 2.0 je izziv za mnoga tehnološka področja (.pdf 449KB)
 

 

Testiranje obtočnih ventilov filtrov

 
Sandi Korpič, dipl. inž., Prima Filtertehnika, d. o. o., Medvode;
Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Obtočni ventili so sestavni del filtrskih vložkov, ki se v večini primerov uporabljajo v hidravličnih napravah. Najpomembnejši parameter obtočnega ventila je odpiralni tlak, ki pa je odvisen od pretoka, kar popiše karakteristika Δp – Q. V raziskavi smo z dvema medijema, tj. z zrakom in s hidravličnim oljem, določili odpiralne tlake za že razvite obtočne ventile ter ugotavljali, kako uporabljeni medij vpliva na odpiralni tlak. Ugotovljeno je bilo, da je primerjava med zrakom in oljem možna, vendar odvisna od oblike obtočnega ventila.
 
Ključne besede: obtočni ventil, filtrski vložek, filter, odpiralni tlak, diagram Δp – Q
 
pdfTestiranje obtočnih ventilov filtrov (.pdf 604KB)
 

 

Redefinicija merskih enot SI

 
Dr. Rado Lapuh, univ. dipl. inž.,
dr. Samo Kopač, univ. dipl. inž.,
mag. Matej Grum, univ. dipl. inž.,
vsi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za meroslovje
 
Meroslovje je veda o merjenju. Z merjenji in mednarodnim sistemom merskih enot (SI) se v življenju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku, čeprav se tega niti ne zavedamo. V Sloveniji to področje pokriva in ureja Urad RS za meroslovje z dobro organiziranim nacionalnim meroslovnim sistemom, ki zagotavlja točnost merjenj in uporabo pravilnih merskih enot (SI).
 
 
pdfRedefinicija merskih enot SI (.pdf 722KB)
 

 

Raziskava uporabnosti kompozitne cevi hidravličnega valja

 
Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Prispevek prikazuje možnosti uporabe lahke kompozitne cevi za hidravlični valj ob uporabi vode (brez dodatkov) kot hidravlične kapljevine namesto mineralnega hidravličnega olja, ki se še vedno večinsko uporablja v sistemih pogonsko-krmilne hidravlike (PKH). Po podatki IFAS v Aachnu še vedno približno 85 % sistemov PKH uporablja mineralno hidravlično olje kot delovni medij, torej kot hidravlično kapljevino. Tu smo uvodoma uporabili izraz pogonsko-krmilna hidravlika (PKH), da poudarimo, da obravnavamo ožje področje hidravlike (brez ostalih t. i. vodnih strojev, turbin . . .), čeprav pri teh naših preskusih uporabljamo tudi vodo. V nadaljevanju prispevka bomo uporabljali namesto PKH kar kratek izraz hidravlika, ki se za to področje skoraj izključno uporablja v industriji, pri mobilnih strojih itd. 

Ena glavnih prednosti uporabe kompozitnih materialov je izrazito nižja teža v primerjavi s klasičnimi, torej pretežno jeklenimi materiali. Lažji hidravlični valji so prednostno uporabni predvsem v mobilnih aplikacijah, kjer zmanjšanje teže pomeni neposreden prihranek na gorivu pri enakih delovnih karakteristikah. V prispevku je predstavljena zasnova hidravličnega valja s kompozitno cevjo, obe preizkuševališči in parametri meritev, rezultat porušitvenega in trajnostnega testa v vodni in oljni hidravliki za kompozitno cev HV ter tesnila na batu. Rezultati kažejo, da je obstoječa kompozitna cev z ogljikovimi vlakni že primerna za uporabo v oljni hidravliki, medtem ko za vodno hidravliko v tej fazi razvoja še ni primerna.
 
Ključne besede: hidravlika, voda, hidravlično olje, hidravlični valj, kompozitna cev, ogljikova vlakna, preizkusi
 
pdfRaziskava uporabnosti kompozitne cevi hidravličnega valja (.pdf 1.8MB)
 

 

Testiranje nagnjenosti hidravličnih olj k tvorjenju lakastih produktov in usedlin

 
Izr. prof. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., doc. dr. Vito Tič, univ. dipl. inž., oba Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Vzrokov za degradacijo hidravličnega olja, ki vplivajo na delovanje hidravlične naprave, je veliko, pa tudi sama degradacija se lahko pojavlja v različnih oblikah. Ena od teh, ki je vse pogostejša v hidravličnih sistemih, so lakasti produkti in usedline. Vzroki za pojav usedlin in lakov so različni, razen tega pa se ti produkti degradacije olja lahko pojavljajo tudi pri dobro vzdrževanih hidravličnih napravah in tudi pri uporabi kvalitetnih hidravličnih olj.

Da jih prepoznamo in tudi preprečimo, je potrebno poznati mehanizme njihovega nastanka ter različne metode testiranja. Ena od teh je postopek termičnega obremenjevanja olja, ki je sicer namenjen testiranju vzdržljivosti olj in ugotavljanju spreminjanja lastnosti olja v njegovi uporabni dobi. V predstavljenem primeru je bil postopek uporabljen za testiranje nagnjenosti olja do tvorjenja lakastih produktov in sedimentov.
 
Ključne besede: hidravlična olja, lakasti produkti in gošča, testiranje, predizbor olja
 
pdfTestiranje nagnjenosti hidravličnih olj k tvorjenju lakastih produktov in usedlin (.pdf 713KB)
 

 

Izvedba specifičnega prijemala za prijemanje in vizualno kontrolo izdelka

 
Mag. Aleš Zore, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko;
Vid Črešnik, univ. dipl. inž., Kolektor Orodjarna, d. o. o., Idrija;
Jure Škrabar, univ. dipl. inž., Kolektor Group, d. o. o., Idrija,
dr. Jure Rejc, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko; 
Jure Skvarč, univ. dipl. inž., Kolektor Orodjarna, d. o. o., Idrija;
prof. dr. Marko Munih, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
 
Povzetek: V sklopu projekta GOSTOP smo zasnovali testno robotsko aplikacijo za nadzor kakovosti proizvodnih izdelkov z metodami strojnega vida. Uporabili smo sodelujoči robot UR5, na katerega smo namestili posebno prijemalo. Poleg robota in prijemala smo za zajemanje slik uporabili programsko okolje Kolektor Imaging Software podjetja Kolektor Orodjarna, d. o. o., ki je teklo na osebnem računalniku, in kamero.

Delovanje sistema lahko razdelimo na tri podsklope, in sicer na inicializacijo, prenašanje objekta (ang. pick and place) in vizualni nadzor (automated optical inspection – AOI). V inicializaciji vzpostavimo komunikacijo robota in računalnika preko komunikacijskega protokola TCP/IP, vnesemo parametre objekta in začetno mesto v paleti. V drugem podprogramu nataknemo objekt s pomočjo posebnega prijemala in ga prinesemo pred kamero, kjer se prične tretji podprogram – vizualni nadzor.
 
Ključne besede: robot, prijemalo, kontrola kakovosti, vizualna kontrola
 
pdfIzvedba specifičnega prijemala za prijemanje in vizualno kontrolo izdelka (.pdf 604KB)
 

 

Kalibracija stacionarne kamere pri robotski manipulaciji

 
Dr. Tomaž Koritnik, univ. dipl. inž., Darko Koritnik, univ. dipl. inž., oba DAX, d. o. o., Trbovlje
 
Izvleček: Industrijski strojni vid je v avtomatizaciji standardno orodje. Proizvajalci in ponudniki robotske manipulacije ponujajo svoje rešitve, ki so integrirane v njihova lastna razvojna okolja. Take sisteme je zaradi visoke stopnje integracije preprosto kalibrirati, uporabljati in nastavljati. Združevanje komponent različnih proizvajalcev v delujoč sistem po meri pa zahteva izvedbo kalibracije po računskem postopku, ki je odvisen od konfiguracije kamere in robota. Prikazali bomo kalibracijo stacionarne kamere, vzporedne z delovno ravnino robotskega manipulatorja in odjem a) s pomočjo inverzne homogene transformacije ter b) kalibracijo s psevdoinverzno matriko.
 
Ključne besede: strojni vid, robotska manipulacija, kalibracija, stacionarna kamera
 
pdfKalibracija stacionarne kamere pri robotski manipulaciji (.pdf 524KB)
 

 

Razvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 2. del

 
Mag. Anže Čelik, univ. dipl. inž.,
Luka Peternel, univ. dipl. inž., oba Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri
 
Izvleček: Delilnik toka se skupaj s hidromotorjem v mobilnih aplikacijah najpogosteje uporablja za pogon koles. Pri tem delilnik toka zagotavlja vzporedno (sinhrono) delovanje koles v eni osi in tudi med več osmi. V normalnem režimu delovanja delilnik toka miruje (tj. olje teče preko obtočnega ventila, mimo delilnika toka). Ob zdrsu pogonskih koles pa se delilnik toka aktivira in posledično sinhronizira hitrost vrtenja pogonskih koles, kar omogoča nadaljnjo vožnjo vozila.

V prispevku je prikazan postopek razvoja visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije. Slednje praviloma pogojujeta visok delovni tlak (do 500 barov) in velik pretok (do 200 l/min). Predvsem sta pri tovrstnih aplikacijah želeni stabilnost delovanja in točnost delitve/združevanja na čim širšem tokovnem območju.

Uvodoma je predstavljen osnovni princip delovanja batnega delilnika toka. Nato so prikazane razvojne aktivnosti bistvenih detajlov in koraki do njihove optimizacije. Razvoj delilnika toka je plod uspešnega (mednarodnega) sodelovanja razvojne skupine podjetja Poclain Hydraulics. Podporo je nudil tudi Laboratorij za fluidno tehniko (LFT) Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

Eksperimentalno izmerjene karakteristike delilnika toka so v nadaljevanju primerjane s hidravličnimi meritvami konkurenčnih izdelkov drugih proizvajalcev. Delilnik toka FD-H2 izstopa glede kompaktnosti, točnosti in stabilnega delovanja tako v načinu deljenja kot tudi združevanja.

Na podlagi uspešnega razvoja osnovne funkcije visokotlačnega delilnika toka je bila ta funkcija nadgrajena oz. vgrajena v končni večfunkcijski ventil za mobilne aplikacije.

Rezultat večletnega razvoja je nova družina kataloških izdelkov podjetja Poclain Hydraulics, več patentnih prijav, kopica pridobljenega znanja na področju konstruiranja hidravličnih komponent, njihovih medsebojnih interakcij ter procesa potrjevanja (tj. validacije) končnega izdelka.
 
Ključne besede: delilnik toka, deljenje, združevanje, primerjalna analiza, tlačni padec, točnost, simulacije
 
pdfRazvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 2. del (.pdf 756KB)
 

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>

Novice

 
 
Brezplačen dostop do najboljše raziskovalne opreme na področju robotike v Evropi
TERRINet predstavlja partnerstvo 15 evropskih raziskovalnih inštitucij, ki ponujajo brezplačen (s strani projekta financiran) dostop do svoje vrhuns... »
 
 
Dogodki, ki so se zapisali v zgodovino OZS in kličejo po nadaljevanju
V vsaki družbi je povezovanje znanosti in gospodarstva izjemno pomemben proces, ki spodbuja inovacije, razvoj novih izdelkov in storitev ter uporabo ... »
 
 
3 »Stičišče znanosti in gospodarstva« v okviru MOS 2018
V okviru 51. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti (največja poslovno-sejemska predstavitev regije) v Celju bomo letos organizirali že tretje ... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
 
Miha Jež, Janez Kušar, Tomaž Berlec
Projekt obvladovanja investicijskega procesa

 

 
Janez Tušek, Klemen Pompe
Žice za lasersko varjenje orodnih jekel

 

   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.