Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 ... 5 ... 10 ... 15 ... 18 19 20 21 22 > >>
 

Adaptivni inteligentni ventil

 
mag. Aleš Svetek, univ. dipl.inž.,
doc. dr. Damir Vrančić, univ. dipl. inž., Institut Jožef Ste­fan, Ljubljana
Samo Krančan, Danfoss Trata, d. o. o.,
Zoran Šaponia, Danfoss Trata d.o.o.
 
Izvleček: V prispevku predstavljamo novo generacijo električnih pogonov za ventile, v katere smo vgradili možnost avtonomnega zmanjševanja oscilacij v regulacijskih zankah. Algoritem ventila sestavljata dva podsklopa, in sicer detektor oscilacij in algoritem za prilagajanje dinamičnega ojačenja ventila. Oscilacije v sistemu zmanjšamo z nižanjem dinamičnega ojačenja ventila. Algoritem smo testirali simulacijsko z orodjem Matlab­Simulink, realni ventil z vgrajenim algoritmom pa smo testirali v simuliranem okolju »hardware­in­the­loop« ter na realni testni progi. Rezultati vseh testiranj so pokazali, da vgrajeni algoritem učinkovito zmanjšuje oscilacije v sistemu.
 
Ključne besede: pogon za ventile, regulacija, adaptivni sistem, zmanjševanje scilacij
 
pdfAdaptivni inteligentni ventil (.pdf 697KB)
 

 

Primerjava karakteristik dveh rotorjev različnih geometrij v hladilnih enotah KGN

 
Mária Čarnogurská , Peter Gašparovič, Daniela Popčáková
 
Izvleček: V prispevku je predstavljena rekonstrukcija radialnega ventilatorja hladilne enote. Rotor odprtega tipa za hladilno enoto je bil preoblikovan z namenom, da se poveča učinkovitost in zmanjšajo tlačne pulzacije na sprednjem po­ krovu ventilatorja. Zato je bil izbran zaprt rotor z zunanjim okrovom. Dimenzije ustrezajo Cordierjevemu diagramu in vrtilna hitrost je ohranjena. Dobljeno geometrijo omejuje zahteva po enostavni izdelavi z ulivanjem. Ta omejitev onemogoča preoblikovanje rotorja za povečanje učinkovitosti.

Pri reševanju problema se je pokazalo, da učinkovitost preoblikovanega rotorja ni večja od učinkovitosti original­ nega rotorja. Vzrok je verjetno v tehnoloških omejitvah pri določevanju oblike lopatic. Optimalna oblika lopatic naj bi bila v danem primeru tridimenzionalna – zavita, tako da je zadoščeno vstopnemu toku zraka na rotorske lopatice. Zaradi geometrijskih omejitev so odstopanja tudi na izstopnem delu rotorja. Øe posebej pri majhnem pretoku zraka je očitno, da vrtenje povzroča šibko obremenitev notranjega dela lopatice, zato se upočasni tok ob pestu rotorja  (slika 9).

Prikaz maksimalnega izkoristka ventilatorja z modificiranim rotorjem na grafu Ns–Ds (slika 10) potrjuje, da ta obli­ ka rotorja ni optimalna in da je glede na Cordierjev diagram ravno tako neustrezna kot oblika prejšnjega rotorja. Enostavna izdelava rotorja in pokrova z ulivanjem torej predstavlja resne omejitve za izboljšanje učinkovitosti originalnega ventilatorja.
 
Ključne besede: rotor, simulacija CFD, programska oprema ANSYS CFX 11.0
 
pdfPrimerjava karakteristik dveh rotorjev različnih geometrij v hladilnih enotah KGN (.pdf 502KB)
 

 

Numerična analiza kožnega cevnega loka kot merilnika prostorninskega pretoka

 
dr. Mitja Mori, univ. dipl. inž., Univerza v Ljub­ljani, Fakulteta za strojništvo
izr. prof. dr. Ivan Bajsić, univ.dipl. inž., Univerza v Ljub­ljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V prispevku je obravnavana potencialna moænost uporabe krožnega cevnega loka (KCL) kot merilni­ka prostorninskega pretoka zraka. Predstavljeni so rezultati numerične analize 3D­turbulentnega toka viskozne, stisljive tekočine v KCL z ravnim natočnim in iztočnim delom pretočne cevi dolžine 28 D. Numerični model je bil oblikovan na podlagi obstoječe geometrije KCL in z upoštevanjem robnih pogojev, značilnih za merilno preizkuševališče, na katerem je bil predhodno izveden eksperimentalni del raziskav prototipnega modela meril­nika. Analizirani so različni pretočni robni pogoji. Določeni sta največja razlika statičnih tlakov med notranjim in zunanjim obodom KCL in geometrijska lega skrajnih vrednosti statičnih tlakov za različne simulirane prostorninske pretoke zraka. Na podlagi rezultatov numeričnega modeliranja je ugotovljeno, da se s spreminjanjem prostornin­skega pretoka zraka geometrijska lokacija skrajnih vrednosti statičnih tlakov na notranjem in zunanjem obodu KCL ne spreminja. Določena je tudi funkcijska odvisnost med izračunano največjo razliko statičnih tlakov in prostor­ninskim pretokom zraka, ki predstavlja izračunano pretočno konstanto merilnika pretoka. Nadalje je ugotovljena funkcijska odvisnost tudi v primeru konvencionalnega merjenja tlačne razlike pod kotom odjema tlaka 45° v KCL. Prikazane so tlačne in hitrostne razmere v računskem območju s stališča tlačnih izgub in generiranih vrtinčnih tokov na iztočnem delu KCL.
 
Ključne besede: krožni cevni lok, numerična analiza, prostorninski pretok, zrak, statični tlak
 
pdfNumerična analiza kožnega cevnega loka kot merilnika prostorninskega pretoka (.pdf 872KB)
 

 

Mehka regulacija položaja kovinske žice s spominom

 
Daniela Maffiodo, Terenziano Raparelli, Guido Belforte
 
Izvleček: Termomehanične lastnosti kovin s spominom narekujejo nove možnosti njihove uporabe, ki se kažejo tudi na področju vodenja sistemov. V prispevku so predstavljeni in primerjani trije načini regulacije položaja žice, ki vključujejo uporabo PD-vodenja v kombinaciji s PWM-modulacijo, mehko vodenje ter kombinacijo obeh pristopov, kjer mehka logika prevzame vlogo nadzornega sistema vodenja. Pri tem gre za obdelavo tako imenovane spominske žice (Flexinol®) premera 250 μm in dolžine 200 mm. Mehko vodenje sistemov je pogosto ustrezno v primerih, ko gre za nelinearne in/ali časovno spremenljive sisteme in takrat, ko je delovanje procesov podvrženo nezanesljivostim, zajem signalov pa je možno pošumljen. Eksperimentalno testiranje in vrednotenje posameznih načinov vodenja vključuje opazovanje odzivov na vlak pravokotnih impulzov, na sinusno vzbujanje izbrane frekvence in na stopnčïasto vzbujanje. Rezultati naïrtovanja kažejo na relativne prednosti predstavljene hibridne rešitve, ki ima preprostejšo strukturo od mehkega regulatorja in dosega boljšo kvaliteto obnašanja od klasčïne regulacije tipa PD.
 
Ključne besede: regulacija položaja, mehko vodenje, spominska zlitina
 
pdfFuzzy Logic Position Control of a Shape Memory Alloy Wire (.pdf 1.2MB)
 

 

Izmera objektov kulturne dediščine z rotacijskim laserskim profilomerom

 
Urban Pavlovčič, Matija Jezeršek, Aleš Gorkič, Hubert Kosler, Janez Možina
 
Izvleček: Prispevek opisuje razvoj in uporabo rotacijskega laserskega profilomera, ki temelji na principu laserske triangulacije. Z uporabo dveh laserskih linijskih projektorjev omogoča izvajanje meritev v bližnjem in daljnem načinu. V njem je uporabljena kamera z vgrajenim programirljivim slikovnim procesorjem, ki bistveno razbremeni računalnik. Umeritev merilnika temelji na merjenju referenčne površine. Merilnik je bil razvit za potrebe 3D-izmere velikih teles, kakršni so tudi objekti kulturne dedišïine. Predstavljen je primer izmere kipa Merkurja, katerega dimenzije znašajo 3,5 x 2 x 1,5 m. Izmerjen je bil z več kot 300 pogledov. Po ureditvi vseh delnih meritev, za kar je bilo uporabljeno programsko orodje Geomagic, je bila dosežena natančnost 1,2 mm.
 
Ključne besede: tridimenzionalno merjenje, 3D, profilometrija, digitalizacija površin, laserska triangulacija, kulturna dediščina, Geomagic, hitra kamera
 
pdfIzmera objektov kulturne dediščine z rotacijskim laserskim profilomerom (.pdf 471KB)
 

 

Komunikacijska shema za celovito vodenje šaržnih procesov

 
Dejan Gradišar, Antonio Espuna, Luis Puigjaner
 
Izvleček: V prispevku je predstavljeno vodenje šaržnih procesov. Vodenje šaržne proizvodnje ima lastnosti tako zveznega kot tudi diskretnega sveta. Celovito vodenje, ki bi koordiniralo različne aktivnosti v podjetju, se kaže kot obetajoča rešitev. Celovit pristop se nanaša na integracijo različnih orodij in metodologij, ki so potrebne za reševanje posameznih problemov. Te metodologije morajo biti sinhronizirane z ves čas spreminjajoïim se okoljem, poleg tega pa je nujna tudi formalizacija pretoka informacij med temi različnimi orodji, s ïimer se ukvarja to delo. Organizacija ISA je razvila skupino standardov za vodenje šaržnih procesov. Predstavljeni sistem celovitega vodenja šaržnega sistema je sestavljen iz več različnih komponent, ki si morajo za svoje delovanje izmenjevati vrsto razliïnih podatkov. V tem delu predlagamo komunikacijsko shemo, ki bi omogoïala celovito vodenje sistema. Shema je določena s sporočili XML, ki so definirani na osnovi priporočil organizacije WBF.
 
Ključne besede: celovito vodenje, šaržni procesi, shema XML
 
pdfKomunikacijska shema za celovito vodenje šaržnih procesov (.pdf 477KB)
 

 

Nadzor in programiranje ARM-mikrokrmilnika na daljavo

 
Franc Hanžič, Riko Šafarič
 
Izvleček: Proizvodni procesi v industriji so krmiljeni s krmilnimi napravami, kot so PLK-ji (programirani logični krmilniki), ki krmilijo razne aktuatorje z uporabo senzorjev. PLK je mikrokrmilnik z dodatno periferijo. Izmenjava podatkov med aktuatorji, senzorji ter drugimi napravami lahko poteka preko raznih komunikacij (ethernet, CANController Area Network, USB-Universal Serial Bus, RS232-Recommended Standard 232, RS485, RS422, profibus, bluetooth …). S pomočjo osebnega raïunalnika, povezanega v omrežje ethernet, in s programsko opremo za nadzor in kontrolo lahko avtorizirani uporabniki upravljajo napravo na daljavo. Uporabljena programska oprema zagotavlja komunikacijo med napravo in osebnim računalnikom, grafični vmesnik podpira vodenje in omogoča programiranje na daljavo. Vodenje in programiranje na daljavo lahko analizirata napake na napravi, ki jih je mogoče ublažiti z reprogramiranjem naprave na daljavo.
 
Ključne besede: ARM-mikrokrmilnik, PLK, vodenje naprav, vodenje in programiranje na daljavo, grafični vmesnik, komunikacije
 
pdfNadzor in programiranje ARM-mikrokrmilnika na daljavo (.pdf 599KB)
 

 

Projektni način izobraževanja na avtomatiki, robotiki in mehatroniki

 
Janez Pogorelc
 
Izvleček: Tekmovanja z mini mobilnimi roboti se v svetu izvajajo že več ko 30 let. Njihova cilja sta objektivno merjenje kvalitete izdelka in predstavitev dela širši javnosti. V članku je podrobneje prikazan način projektno usmerjenega učenja in tekmovanja študentov z mobilnimi roboti v 3. letniku mehatronike. Opisane so različne izvedbe izdelkov najuspešnejših študentov. Mini mobilni roboti so predstavljeni kot objekti tako za raziskovalno kot pedagoško delo in zabavo.
 
Ključne besede: mini mobilni robot, tekmovanje, projektno delo, mikrokrmilnik
 
pdfProjektni način izobraževanja na avtomatiki, robotiki in mehatroniki (.pdf 598KB)
 

 

Robotski umerjevalno-kontrolni sistem za števce električne energije

 
Klemen Špehar, Uroš Tajnikar
 
Izvleček: V članku so povzeti veï mesecev trajajoče vodenje projekta, študije spremljajočih zahtev in standardov, časovnih, ekonomskih in konceptnih analiz, elektromehanskega razvoja in konstruiranja ter navsezadnje izdelave in testiranja robotske linije za umerjanje in kontrolo števcev.

Pristop k ideji je v števčni panogi praktično revolucionaren, saj industrija specifičnih merilnih naprav sloni na zastarelih proizvodnih, umerjevalno kontrolnih postopkih in veïinoma roïnih ali polavtomatskih operacijah. Z veliko
gotovostjo je moč trditi, da je to sploh prvi robotski sistem v panogi v svetovnem merilu. Avtomatizacija zaradi svojih ekonomskih, obratovalnih in kakovostnih učinkov danes prodira v prav vsak segment množične proizvodnje, zato je izdelava linije, opisane v članku, več kot upravičena. Pri tem mora imeti investitor tudi precej poguma, saj se po eni strani s takšnimi projekti neposredno rušijo socialni dialogi med vodstvom podjetja in zaposlenimi, po drugi strani pa se zahteva od naročnika visoka začetna investicija. Navsezadnje mora biti na koncu vse skupaj podvrženo konkurenïnim ekonomskim parametrom; na splošno je takšna avtomatizacija danes neizogibna za konkurenïno mesto na trgu.
 
Ključne besede: umerjanje, kontrola, testna oprema za števce električne energije, robotika, industrijska avtomatizacija
 
pdfRobotski umerjevalno-kontrolni sistem za števce električne energije (.pdf 298KB)
 

 

Krožni cevni lok kot merilnik pretoka zraka

 
Patricija Košuta Robba, univ. dipl. inž., dr. Jože Kutin, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Ivan Bajsić, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: V prispevku je predstavljena možnost uporabe kolenskega krožnega cevnega loka za merjenje pretoka zraka. Fizikalno teoretično izhodišče za popis delovanja kolenskega merilnika pretoka temelji na teoriji prostega vrtinca. Meritve so bile opravljene s tremi krožnimi cevnimi loki, ki so se geometrijsko razlikovali glede na radij ukrivljenosti loka in lego odjemov statičnega tlaka. Rezultati meritev z opredeljeno analizo merilne negotovosti kažejo na dobro ujemanje s teoretičnimi napovedmi.
 
Ključne besede: kolenski merilnik pretoka, krožni cevni lok, prosti vrtinec, merilna negotovost
 
pdfKrožni cevni lok kot merilnik pretoka zraka (.pdf 2.1MB)
 

<< < 1 ... 5 ... 10 ... 15 ... 18 19 20 21 22 > >>

Novice

 
 
RAZPIS NAGRAD TEHNOLOŠKE MREŽE TEHNOLOGIJA VODENJA PROCESOV
Tehnološka mreža »Tehnologija vodenja procesov« (TM TVP) razpisuje nagrade za najboljša diplomska in magistrska dela. Nagrade so namenjen... »
 
 
Letos izjemno uspešno »Stičišče znanosti in gospodarstva« tudi na 52. MOS-u v Celju
Na 52. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti, v Celju so se že četrtič, v »Stičišču znanosti in gospodarstva«, ki je projekt Ministrs... »
 
 
29. Tehniški posvet vzdrževalcev Slovenije
Program  posvetovanja
Otočec, 9. in 10. oktober 2019 »
 
   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.