Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>
 

Testiranje obtočnih ventilov filtrov

 
Sandi Korpič, dipl. inž., Prima Filtertehnika, d. o. o., Medvode;
Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Obtočni ventili so sestavni del filtrskih vložkov, ki se v večini primerov uporabljajo v hidravličnih napravah. Najpomembnejši parameter obtočnega ventila je odpiralni tlak, ki pa je odvisen od pretoka, kar popiše karakteristika Δp – Q. V raziskavi smo z dvema medijema, tj. z zrakom in s hidravličnim oljem, določili odpiralne tlake za že razvite obtočne ventile ter ugotavljali, kako uporabljeni medij vpliva na odpiralni tlak. Ugotovljeno je bilo, da je primerjava med zrakom in oljem možna, vendar odvisna od oblike obtočnega ventila.
 
Ključne besede: obtočni ventil, filtrski vložek, filter, odpiralni tlak, diagram Δp – Q
 
pdfTestiranje obtočnih ventilov filtrov (.pdf 604KB)
 

 

Redefinicija merskih enot SI

 
Dr. Rado Lapuh, univ. dipl. inž.,
dr. Samo Kopač, univ. dipl. inž.,
mag. Matej Grum, univ. dipl. inž.,
vsi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za meroslovje
 
Meroslovje je veda o merjenju. Z merjenji in mednarodnim sistemom merskih enot (SI) se v življenju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku, čeprav se tega niti ne zavedamo. V Sloveniji to področje pokriva in ureja Urad RS za meroslovje z dobro organiziranim nacionalnim meroslovnim sistemom, ki zagotavlja točnost merjenj in uporabo pravilnih merskih enot (SI).
 
 
pdfRedefinicija merskih enot SI (.pdf 722KB)
 

 

Raziskava uporabnosti kompozitne cevi hidravličnega valja

 
Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Prispevek prikazuje možnosti uporabe lahke kompozitne cevi za hidravlični valj ob uporabi vode (brez dodatkov) kot hidravlične kapljevine namesto mineralnega hidravličnega olja, ki se še vedno večinsko uporablja v sistemih pogonsko-krmilne hidravlike (PKH). Po podatki IFAS v Aachnu še vedno približno 85 % sistemov PKH uporablja mineralno hidravlično olje kot delovni medij, torej kot hidravlično kapljevino. Tu smo uvodoma uporabili izraz pogonsko-krmilna hidravlika (PKH), da poudarimo, da obravnavamo ožje področje hidravlike (brez ostalih t. i. vodnih strojev, turbin . . .), čeprav pri teh naših preskusih uporabljamo tudi vodo. V nadaljevanju prispevka bomo uporabljali namesto PKH kar kratek izraz hidravlika, ki se za to področje skoraj izključno uporablja v industriji, pri mobilnih strojih itd. 

Ena glavnih prednosti uporabe kompozitnih materialov je izrazito nižja teža v primerjavi s klasičnimi, torej pretežno jeklenimi materiali. Lažji hidravlični valji so prednostno uporabni predvsem v mobilnih aplikacijah, kjer zmanjšanje teže pomeni neposreden prihranek na gorivu pri enakih delovnih karakteristikah. V prispevku je predstavljena zasnova hidravličnega valja s kompozitno cevjo, obe preizkuševališči in parametri meritev, rezultat porušitvenega in trajnostnega testa v vodni in oljni hidravliki za kompozitno cev HV ter tesnila na batu. Rezultati kažejo, da je obstoječa kompozitna cev z ogljikovimi vlakni že primerna za uporabo v oljni hidravliki, medtem ko za vodno hidravliko v tej fazi razvoja še ni primerna.
 
Ključne besede: hidravlika, voda, hidravlično olje, hidravlični valj, kompozitna cev, ogljikova vlakna, preizkusi
 
pdfRaziskava uporabnosti kompozitne cevi hidravličnega valja (.pdf 1.8MB)
 

 

Testiranje nagnjenosti hidravličnih olj k tvorjenju lakastih produktov in usedlin

 
Izr. prof. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., doc. dr. Vito Tič, univ. dipl. inž., oba Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Vzrokov za degradacijo hidravličnega olja, ki vplivajo na delovanje hidravlične naprave, je veliko, pa tudi sama degradacija se lahko pojavlja v različnih oblikah. Ena od teh, ki je vse pogostejša v hidravličnih sistemih, so lakasti produkti in usedline. Vzroki za pojav usedlin in lakov so različni, razen tega pa se ti produkti degradacije olja lahko pojavljajo tudi pri dobro vzdrževanih hidravličnih napravah in tudi pri uporabi kvalitetnih hidravličnih olj.

Da jih prepoznamo in tudi preprečimo, je potrebno poznati mehanizme njihovega nastanka ter različne metode testiranja. Ena od teh je postopek termičnega obremenjevanja olja, ki je sicer namenjen testiranju vzdržljivosti olj in ugotavljanju spreminjanja lastnosti olja v njegovi uporabni dobi. V predstavljenem primeru je bil postopek uporabljen za testiranje nagnjenosti olja do tvorjenja lakastih produktov in sedimentov.
 
Ključne besede: hidravlična olja, lakasti produkti in gošča, testiranje, predizbor olja
 
pdfTestiranje nagnjenosti hidravličnih olj k tvorjenju lakastih produktov in usedlin (.pdf 713KB)
 

 

Izvedba specifičnega prijemala za prijemanje in vizualno kontrolo izdelka

 
Mag. Aleš Zore, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko;
Vid Črešnik, univ. dipl. inž., Kolektor Orodjarna, d. o. o., Idrija;
Jure Škrabar, univ. dipl. inž., Kolektor Group, d. o. o., Idrija,
dr. Jure Rejc, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko; 
Jure Skvarč, univ. dipl. inž., Kolektor Orodjarna, d. o. o., Idrija;
prof. dr. Marko Munih, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
 
Povzetek: V sklopu projekta GOSTOP smo zasnovali testno robotsko aplikacijo za nadzor kakovosti proizvodnih izdelkov z metodami strojnega vida. Uporabili smo sodelujoči robot UR5, na katerega smo namestili posebno prijemalo. Poleg robota in prijemala smo za zajemanje slik uporabili programsko okolje Kolektor Imaging Software podjetja Kolektor Orodjarna, d. o. o., ki je teklo na osebnem računalniku, in kamero.

Delovanje sistema lahko razdelimo na tri podsklope, in sicer na inicializacijo, prenašanje objekta (ang. pick and place) in vizualni nadzor (automated optical inspection – AOI). V inicializaciji vzpostavimo komunikacijo robota in računalnika preko komunikacijskega protokola TCP/IP, vnesemo parametre objekta in začetno mesto v paleti. V drugem podprogramu nataknemo objekt s pomočjo posebnega prijemala in ga prinesemo pred kamero, kjer se prične tretji podprogram – vizualni nadzor.
 
Ključne besede: robot, prijemalo, kontrola kakovosti, vizualna kontrola
 
pdfIzvedba specifičnega prijemala za prijemanje in vizualno kontrolo izdelka (.pdf 604KB)
 

 

Kalibracija stacionarne kamere pri robotski manipulaciji

 
Dr. Tomaž Koritnik, univ. dipl. inž., Darko Koritnik, univ. dipl. inž., oba DAX, d. o. o., Trbovlje
 
Izvleček: Industrijski strojni vid je v avtomatizaciji standardno orodje. Proizvajalci in ponudniki robotske manipulacije ponujajo svoje rešitve, ki so integrirane v njihova lastna razvojna okolja. Take sisteme je zaradi visoke stopnje integracije preprosto kalibrirati, uporabljati in nastavljati. Združevanje komponent različnih proizvajalcev v delujoč sistem po meri pa zahteva izvedbo kalibracije po računskem postopku, ki je odvisen od konfiguracije kamere in robota. Prikazali bomo kalibracijo stacionarne kamere, vzporedne z delovno ravnino robotskega manipulatorja in odjem a) s pomočjo inverzne homogene transformacije ter b) kalibracijo s psevdoinverzno matriko.
 
Ključne besede: strojni vid, robotska manipulacija, kalibracija, stacionarna kamera
 
pdfKalibracija stacionarne kamere pri robotski manipulaciji (.pdf 524KB)
 

 

Razvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 2. del

 
Mag. Anže Čelik, univ. dipl. inž.,
Luka Peternel, univ. dipl. inž., oba Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri
 
Izvleček: Delilnik toka se skupaj s hidromotorjem v mobilnih aplikacijah najpogosteje uporablja za pogon koles. Pri tem delilnik toka zagotavlja vzporedno (sinhrono) delovanje koles v eni osi in tudi med več osmi. V normalnem režimu delovanja delilnik toka miruje (tj. olje teče preko obtočnega ventila, mimo delilnika toka). Ob zdrsu pogonskih koles pa se delilnik toka aktivira in posledično sinhronizira hitrost vrtenja pogonskih koles, kar omogoča nadaljnjo vožnjo vozila.

V prispevku je prikazan postopek razvoja visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije. Slednje praviloma pogojujeta visok delovni tlak (do 500 barov) in velik pretok (do 200 l/min). Predvsem sta pri tovrstnih aplikacijah želeni stabilnost delovanja in točnost delitve/združevanja na čim širšem tokovnem območju.

Uvodoma je predstavljen osnovni princip delovanja batnega delilnika toka. Nato so prikazane razvojne aktivnosti bistvenih detajlov in koraki do njihove optimizacije. Razvoj delilnika toka je plod uspešnega (mednarodnega) sodelovanja razvojne skupine podjetja Poclain Hydraulics. Podporo je nudil tudi Laboratorij za fluidno tehniko (LFT) Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

Eksperimentalno izmerjene karakteristike delilnika toka so v nadaljevanju primerjane s hidravličnimi meritvami konkurenčnih izdelkov drugih proizvajalcev. Delilnik toka FD-H2 izstopa glede kompaktnosti, točnosti in stabilnega delovanja tako v načinu deljenja kot tudi združevanja.

Na podlagi uspešnega razvoja osnovne funkcije visokotlačnega delilnika toka je bila ta funkcija nadgrajena oz. vgrajena v končni večfunkcijski ventil za mobilne aplikacije.

Rezultat večletnega razvoja je nova družina kataloških izdelkov podjetja Poclain Hydraulics, več patentnih prijav, kopica pridobljenega znanja na področju konstruiranja hidravličnih komponent, njihovih medsebojnih interakcij ter procesa potrjevanja (tj. validacije) končnega izdelka.
 
Ključne besede: delilnik toka, deljenje, združevanje, primerjalna analiza, tlačni padec, točnost, simulacije
 
pdfRazvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 2. del (.pdf 756KB)
 

 

Dodajni materiali za navarjanje in nabrizgavanje

 
Niko Bajec, univ. dipl. inž., BALAVTO, d. o. o., Ajdovščina;
Klemen Pompe, univ. dipl. inž., TKC, d. o. o., Ljubljana;
prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Članek podaja pregled dodajnih materialov za navarjanje in nabrizgavanje. To sta dva precej podobna, a kljub vsemu različna izdelovalna postopka. S primernim dodajnim materialom lahko, z omenjenima postopkoma, obnovimo obrabljene strojne elemente, ali na njihovih, navadno kritičnih, najbolj obremenjenih mestih oplemenitimo površino osnovnega materiala. S tem strojnim elementom izboljšamo obratovalne lastnosti in podaljšamo njihovo uporabno dobo. To je z ekonomskega in tehnološkega vidika zelo učinkovit način izboljšanja efektivnosti posameznih strojnih operacij in celotne izdelovalne proizvodnje. Dodajni materiali so razdeljeni glede na kemično sestavo, namen uporabe, zunanjo obliko in uporabljeni postopek. Poznamo več različnih postopkov nabrizgavanja in navarjanja. Izbira dodajnega materiala ter izbira načina obravnavanih postopkov sta odvisna od vrste osnovnega materiala, potrebnih lastnosti navara, namena navarjanja oziroma nabrizgavanja in vrste drugih dejavnikov.
 
Ključne besede: dodajni materiali, navarjanje, nabrizgavanje, metalizacija, obločni procesi, laserski procesi, plazemski procesi, plamenski procesi
 
pdfDodajni materiali za navarjanje in nabrizgavanje (.pdf 171KB)
 

 

Razvoj hidrostatičnih transmisij – Hidrostatična transmisija v zaprtem hidravličnem krogotoku na gozdarski prikolici

 
Luka Jelovčan, univ. dipl. inž., Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri
 
Razširjeni povzetek: Članek predstavlja razvoj, izdelavo in testiranje hidravlične transmisije na visoko produktivni, traktorski, gozdarski prikolici. Cilj projekta je bil razviti in izdelati visoko produktivno, hkrati pa tudi kompaktno in uporabniku prijazno gozdarsko prikolico, ki bo omogočala uporabo skupaj s standardnim kmetijskim traktorjem.
Proizvajalec prikolice, podjetje Projernač s.p., je za dosego tega cilja tesno sodelovalo s podjetjem Poclain Hydraulics d.o.o., ki je dobavilo potrebne komponente in znanje s področja razvoja hidravličnega, kakor tudi upravljalnega (elektronskega in programskega) dela pogonskega sistema.

Rezultati zaključnega testiranja prikolice v nadaljevanju so pokazali, da na konfiguraciji kmetijski traktor – gozdarska prikolica hidrostatični pogon na prikolici v delovnih pogojih praktično prevzame vlogo glavnega pogona kompozicije (main drive) in ne le pomožnega pogona (assist drive), kot je bilo zamišljeno sprva.
 
Ključne besede: hidrostatične transmisije, mobilni stroji, gozdarske traktorske prikolice
 
pdfRazvoj hidrostatičnih transmisij – Hidrostatična transmisija v zaprtem hidravličnem krogotoku na gozdarski prikolici (.pdf 358KB)
 

 

Razvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 1. del

 
Mag. Anže Čelik, univ. dipl. inž.,
Luka Peternel, univ. dipl. inž., oba Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri
 
Izvleček: Delilnik toka se skupaj s hidromotorjem v mobilnih aplikacijah najpogosteje uporablja za pogon koles. Pri tem delilnik toka zagotavlja vzporedno (sinhrono) delovanje koles v eni osi kakor tudi med več osmi. V normalnem režimu delovanja delilnik toka ni v funkciji (tj. olje teče preko obtočnega ventila, mimo delilnika toka). V primeru zdrsa pogonskih koles pa se delilnik toka aktivira in posledično sinhronizira hitrost vrtenja pogonskih koles, kar omogoča nadaljnjo vožnjo vozila.

V prispevku je prikazan postopek razvoja visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije. Slednje praviloma pogojujeta visok delovni tlak (do 500 barov) in visok pretok (do 200 l/min). Predvsem pa sta pri tovrstnih aplikacijah želeni stabilnost delovanja in točnost delitve/združevanja na čim širšem tokovnem območju.

Uvodoma je predstavljen osnovni princip delovanja batnega delilnika toka. Nadalje so prikazane razvojne aktivnosti na ključnih detajlih in koraki do njihove optimizacije. Razvoj delilnika toka je plod uspešnega (mednarodnega) sodelovanja razvojne skupine podjetja Poclain Hydraulics. Podporo pa nam je nudil tudi Laboratorij za fluidno tehniko (LFT) Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

Eksperimentalno izmerjene karakteristike delilnika toka so v nadaljevanju primerjane s hidravličnimi meritvami konkurenčnih izdelkov drugih proizvajalcev. Delilnik toka FD-H2 izstopa glede kompaktnosti, točnosti in stabilnega delovanja tako v načinu deljenja kot tudi združevanja.

Na osnovi uspešnega razvoja osnovne funkcije visokotlačnega delilnika toka je bila slednja nadalje nadgrajena oz. vgrajena v končni večfunkcijski ventil za mobilne aplikacije.

Rezultat večletnega razvoja je nova družina kataloških izdelkov podjetja Poclain Hydraulics, več patentnih prijav, kopica pridobljenega znanja na področju konstruiranja hidravličnih komponent, njihovih medsebojnih interakcij ter procesa potrjevanja (tj. validacije) končnega izdelka.
 
Ključne besede: delilnik toka, deljenje, združevanje, primerjalna analiza, tlačni padec, točnost, simulacije
 
pdfRazvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 1. del (.pdf 3.7MB)
 

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>

Novice

 
 
V okviru 52 sejma MOS že četrto Stičišče znanosti in gospodarstva
Na celjskem sejmišču bo med 10. in 15. septembrom letos več kot 50 visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih ustanov predstavilo inovacije, vrhu... »
 
 
Vabilo na konferenco: Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu
Vabljena predavanja, predstavitve člankov, študentska sekcija, podelitev nagrad Tehnološke mreže, razstava pokroviteljev in borza kadrov. Teme pre... »
 
 
V 15 letih 90 strokovnih dogodkov – od Nanotehnoloških dnevov do Stičišča znanosti in gospodarstva
Janez Škrlecu, dolgoletnemu članu Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in ustanovitelju Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS, je ... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
 
Tadej Krivec, Dejan Gradišar, Miha Glavan, Gašper Mušič
Obdelava kompleksnih dogodkov pri spremljanju proizvodnega procesa

 

 
   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.