Uredništvo


Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije VENTIL

Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana

T: 01 47 71 704
F: 01 25 18 567 
    01 4771-772
E-mail: ventil@fs.uni-lj.si

Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Znanstveni in strokovni članki

 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>
 

Izvedba specifičnega prijemala za prijemanje in vizualno kontrolo izdelka

 
Mag. Aleš Zore, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko;
Vid Črešnik, univ. dipl. inž., Kolektor Orodjarna, d. o. o., Idrija;
Jure Škrabar, univ. dipl. inž., Kolektor Group, d. o. o., Idrija,
dr. Jure Rejc, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko; 
Jure Skvarč, univ. dipl. inž., Kolektor Orodjarna, d. o. o., Idrija;
prof. dr. Marko Munih, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
 
Povzetek: V sklopu projekta GOSTOP smo zasnovali testno robotsko aplikacijo za nadzor kakovosti proizvodnih izdelkov z metodami strojnega vida. Uporabili smo sodelujoči robot UR5, na katerega smo namestili posebno prijemalo. Poleg robota in prijemala smo za zajemanje slik uporabili programsko okolje Kolektor Imaging Software podjetja Kolektor Orodjarna, d. o. o., ki je teklo na osebnem računalniku, in kamero.

Delovanje sistema lahko razdelimo na tri podsklope, in sicer na inicializacijo, prenašanje objekta (ang. pick and place) in vizualni nadzor (automated optical inspection – AOI). V inicializaciji vzpostavimo komunikacijo robota in računalnika preko komunikacijskega protokola TCP/IP, vnesemo parametre objekta in začetno mesto v paleti. V drugem podprogramu nataknemo objekt s pomočjo posebnega prijemala in ga prinesemo pred kamero, kjer se prične tretji podprogram – vizualni nadzor.
 
Ključne besede: robot, prijemalo, kontrola kakovosti, vizualna kontrola
 
pdfIzvedba specifičnega prijemala za prijemanje in vizualno kontrolo izdelka (.pdf 604KB)
 

 

Kalibracija stacionarne kamere pri robotski manipulaciji

 
Dr. Tomaž Koritnik, univ. dipl. inž., Darko Koritnik, univ. dipl. inž., oba DAX, d. o. o., Trbovlje
 
Izvleček: Industrijski strojni vid je v avtomatizaciji standardno orodje. Proizvajalci in ponudniki robotske manipulacije ponujajo svoje rešitve, ki so integrirane v njihova lastna razvojna okolja. Take sisteme je zaradi visoke stopnje integracije preprosto kalibrirati, uporabljati in nastavljati. Združevanje komponent različnih proizvajalcev v delujoč sistem po meri pa zahteva izvedbo kalibracije po računskem postopku, ki je odvisen od konfiguracije kamere in robota. Prikazali bomo kalibracijo stacionarne kamere, vzporedne z delovno ravnino robotskega manipulatorja in odjem a) s pomočjo inverzne homogene transformacije ter b) kalibracijo s psevdoinverzno matriko.
 
Ključne besede: strojni vid, robotska manipulacija, kalibracija, stacionarna kamera
 
pdfKalibracija stacionarne kamere pri robotski manipulaciji (.pdf 524KB)
 

 

Razvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 2. del

 
Mag. Anže Čelik, univ. dipl. inž.,
Luka Peternel, univ. dipl. inž., oba Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri
 
Izvleček: Delilnik toka se skupaj s hidromotorjem v mobilnih aplikacijah najpogosteje uporablja za pogon koles. Pri tem delilnik toka zagotavlja vzporedno (sinhrono) delovanje koles v eni osi in tudi med več osmi. V normalnem režimu delovanja delilnik toka miruje (tj. olje teče preko obtočnega ventila, mimo delilnika toka). Ob zdrsu pogonskih koles pa se delilnik toka aktivira in posledično sinhronizira hitrost vrtenja pogonskih koles, kar omogoča nadaljnjo vožnjo vozila.

V prispevku je prikazan postopek razvoja visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije. Slednje praviloma pogojujeta visok delovni tlak (do 500 barov) in velik pretok (do 200 l/min). Predvsem sta pri tovrstnih aplikacijah želeni stabilnost delovanja in točnost delitve/združevanja na čim širšem tokovnem območju.

Uvodoma je predstavljen osnovni princip delovanja batnega delilnika toka. Nato so prikazane razvojne aktivnosti bistvenih detajlov in koraki do njihove optimizacije. Razvoj delilnika toka je plod uspešnega (mednarodnega) sodelovanja razvojne skupine podjetja Poclain Hydraulics. Podporo je nudil tudi Laboratorij za fluidno tehniko (LFT) Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

Eksperimentalno izmerjene karakteristike delilnika toka so v nadaljevanju primerjane s hidravličnimi meritvami konkurenčnih izdelkov drugih proizvajalcev. Delilnik toka FD-H2 izstopa glede kompaktnosti, točnosti in stabilnega delovanja tako v načinu deljenja kot tudi združevanja.

Na podlagi uspešnega razvoja osnovne funkcije visokotlačnega delilnika toka je bila ta funkcija nadgrajena oz. vgrajena v končni večfunkcijski ventil za mobilne aplikacije.

Rezultat večletnega razvoja je nova družina kataloških izdelkov podjetja Poclain Hydraulics, več patentnih prijav, kopica pridobljenega znanja na področju konstruiranja hidravličnih komponent, njihovih medsebojnih interakcij ter procesa potrjevanja (tj. validacije) končnega izdelka.
 
Ključne besede: delilnik toka, deljenje, združevanje, primerjalna analiza, tlačni padec, točnost, simulacije
 
pdfRazvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 2. del (.pdf 756KB)
 

 

Dodajni materiali za navarjanje in nabrizgavanje

 
Niko Bajec, univ. dipl. inž., BALAVTO, d. o. o., Ajdovščina;
Klemen Pompe, univ. dipl. inž., TKC, d. o. o., Ljubljana;
prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Članek podaja pregled dodajnih materialov za navarjanje in nabrizgavanje. To sta dva precej podobna, a kljub vsemu različna izdelovalna postopka. S primernim dodajnim materialom lahko, z omenjenima postopkoma, obnovimo obrabljene strojne elemente, ali na njihovih, navadno kritičnih, najbolj obremenjenih mestih oplemenitimo površino osnovnega materiala. S tem strojnim elementom izboljšamo obratovalne lastnosti in podaljšamo njihovo uporabno dobo. To je z ekonomskega in tehnološkega vidika zelo učinkovit način izboljšanja efektivnosti posameznih strojnih operacij in celotne izdelovalne proizvodnje. Dodajni materiali so razdeljeni glede na kemično sestavo, namen uporabe, zunanjo obliko in uporabljeni postopek. Poznamo več različnih postopkov nabrizgavanja in navarjanja. Izbira dodajnega materiala ter izbira načina obravnavanih postopkov sta odvisna od vrste osnovnega materiala, potrebnih lastnosti navara, namena navarjanja oziroma nabrizgavanja in vrste drugih dejavnikov.
 
Ključne besede: dodajni materiali, navarjanje, nabrizgavanje, metalizacija, obločni procesi, laserski procesi, plazemski procesi, plamenski procesi
 
pdfDodajni materiali za navarjanje in nabrizgavanje (.pdf 171KB)
 

 

Razvoj hidrostatičnih transmisij – Hidrostatična transmisija v zaprtem hidravličnem krogotoku na gozdarski prikolici

 
Luka Jelovčan, univ. dipl. inž., Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri
 
Razširjeni povzetek: Članek predstavlja razvoj, izdelavo in testiranje hidravlične transmisije na visoko produktivni, traktorski, gozdarski prikolici. Cilj projekta je bil razviti in izdelati visoko produktivno, hkrati pa tudi kompaktno in uporabniku prijazno gozdarsko prikolico, ki bo omogočala uporabo skupaj s standardnim kmetijskim traktorjem.
Proizvajalec prikolice, podjetje Projernač s.p., je za dosego tega cilja tesno sodelovalo s podjetjem Poclain Hydraulics d.o.o., ki je dobavilo potrebne komponente in znanje s področja razvoja hidravličnega, kakor tudi upravljalnega (elektronskega in programskega) dela pogonskega sistema.

Rezultati zaključnega testiranja prikolice v nadaljevanju so pokazali, da na konfiguraciji kmetijski traktor – gozdarska prikolica hidrostatični pogon na prikolici v delovnih pogojih praktično prevzame vlogo glavnega pogona kompozicije (main drive) in ne le pomožnega pogona (assist drive), kot je bilo zamišljeno sprva.
 
Ključne besede: hidrostatične transmisije, mobilni stroji, gozdarske traktorske prikolice
 
pdfRazvoj hidrostatičnih transmisij – Hidrostatična transmisija v zaprtem hidravličnem krogotoku na gozdarski prikolici (.pdf 358KB)
 

 

Razvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 1. del

 
Mag. Anže Čelik, univ. dipl. inž.,
Luka Peternel, univ. dipl. inž., oba Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri
 
Izvleček: Delilnik toka se skupaj s hidromotorjem v mobilnih aplikacijah najpogosteje uporablja za pogon koles. Pri tem delilnik toka zagotavlja vzporedno (sinhrono) delovanje koles v eni osi kakor tudi med več osmi. V normalnem režimu delovanja delilnik toka ni v funkciji (tj. olje teče preko obtočnega ventila, mimo delilnika toka). V primeru zdrsa pogonskih koles pa se delilnik toka aktivira in posledično sinhronizira hitrost vrtenja pogonskih koles, kar omogoča nadaljnjo vožnjo vozila.

V prispevku je prikazan postopek razvoja visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije. Slednje praviloma pogojujeta visok delovni tlak (do 500 barov) in visok pretok (do 200 l/min). Predvsem pa sta pri tovrstnih aplikacijah želeni stabilnost delovanja in točnost delitve/združevanja na čim širšem tokovnem območju.

Uvodoma je predstavljen osnovni princip delovanja batnega delilnika toka. Nadalje so prikazane razvojne aktivnosti na ključnih detajlih in koraki do njihove optimizacije. Razvoj delilnika toka je plod uspešnega (mednarodnega) sodelovanja razvojne skupine podjetja Poclain Hydraulics. Podporo pa nam je nudil tudi Laboratorij za fluidno tehniko (LFT) Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

Eksperimentalno izmerjene karakteristike delilnika toka so v nadaljevanju primerjane s hidravličnimi meritvami konkurenčnih izdelkov drugih proizvajalcev. Delilnik toka FD-H2 izstopa glede kompaktnosti, točnosti in stabilnega delovanja tako v načinu deljenja kot tudi združevanja.

Na osnovi uspešnega razvoja osnovne funkcije visokotlačnega delilnika toka je bila slednja nadalje nadgrajena oz. vgrajena v končni večfunkcijski ventil za mobilne aplikacije.

Rezultat večletnega razvoja je nova družina kataloških izdelkov podjetja Poclain Hydraulics, več patentnih prijav, kopica pridobljenega znanja na področju konstruiranja hidravličnih komponent, njihovih medsebojnih interakcij ter procesa potrjevanja (tj. validacije) končnega izdelka.
 
Ključne besede: delilnik toka, deljenje, združevanje, primerjalna analiza, tlačni padec, točnost, simulacije
 
pdfRazvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 1. del (.pdf 3.7MB)
 

 

Načrtovanje modela in regulatorja za dinamični sistem treh povezanih shranjevalnikov z uporabo metod evolucijskega računanja

 
Dr. Marko Corn, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo;
prof. dr. Maja Atanasijević-Kunc, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
 
Izvleček: Delo predstavlja primerjavo rezultatov testiranj različnih evolucijskih algoritmov pri problemih modeliranja in vodenja sistema treh povezanih shranjevalnikov. Izpostavili smo tri različne probleme. Prvi je t. i. identifikacija po metodi »sive škatle«, pri čemer iščemo karakteristiko določenega elementa znotraj celotnega sistema, v našem primeru je to karakteristika izhodnega ventila. Drugi problem je identifikacija po metodi »črne škatle«, pri čemer iščemo opis celotnega sistema na podlagi odzivov sistema. Tretji problem pa je načrtovanje regulatorja za vodenje sistema. Vse probleme smo reševali z uporabo naslednjih evolucijskih metod: genetski algoritmi, diferenčna evolucija, evolucijske strategije, genetsko programiranje in novejši pristop –algoritem AMEBA. Vse metode so se izkazale pri reševanju problematike identifikacije po metodi sive škatle in pri problematiki načrtovanja vodenja sistema, posebej pa se je izkazala metoda AMEBA, saj je generirala tudi uporaben model po metodi identifikacije s črno škatlo, ki je v tem primeru med obravnavanimi najzahtevnejši problem.
 
Ključne besede: evolucijski algoritmi, AMEBA, modeliranje, identifikacija, regulacija, dinamični sistemi
 
pdfNačrtovanje modela in regulatorja za dinamični sistem treh povezanih shranjevalnikov z uporabo metod evolucijskega računanja (.pdf 2.8MB)
 

 

Oblikovno navarjanje kovinskih izdelkov z uporabo tehnologije WAAM

 
Doc. dr. Damjan Klobčar, univ. dipl. inž.,
prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Prikazan je pregled aditivnih tehnologij, ki omogočajo izdelavo kovinskih izdelkov. Poudarek je na obločnih tehnologijah navarjanja, pri katerih kot dodajni material uporabljamo varilno žico (WAAM – wire arc additive manufacturing). Gre za tehnologije varjenja TIG, varjenja MIG/MAG in plazemskega varjenja. Njihova osrednja prednost v primerjavi z uporabo laserja ali elektronskega snopa so nižji investicijski stroški in stroški obratovanja. Imajo pa te tehnologije nekoliko slabšo natančnost izdelave. Prednosti tehnologije WAAM se kažejo pri izdelavi večjih izdelkov, pri katerih se nadomešča izdelava z odrezovanjem, ko je potrebno iz velikega in dragega surovca odvzeti večje količine materiala. S tehnologijo WAAM smo ob uporabi varilnega robota in tehnologije CMT izdelovali tanke stene v različnih legah. Uporabljali smo varilno žico VAC 60. Na izdelanih zvarih smo izmerili trdoto in pregledali mikrostrukturo. Ugotavljali smo vpliv varilnih parametrov na stabilnost gradnje tankih sten. S pomočjo programa SprutCam smo izdelali program za krmiljenje robota in izdelali vzorčni izdelek.
 
Ključne besede: robotsko varjenje MIG/MAG, trdota, aditivne tehnologije z uporabo obloka in varilne žice (WAAM), SprutCAM
 
pdfOblikovno navarjanje kovinskih izdelkov z uporabo tehnologije WAAM (.pdf 3.2MB)
 

 

Uporaba napredne 3D-merilne naprave v tehniki

 
Damir Grugraš, univ. dipl. inž.,
dr. Luka Čerče, univ. dipl. inž.,
izr. prof. dr. Davorin Kramar, univ. dipl. inž.,
izr. prof. dr. Franci Pušavec, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
 
Izvleček: Najnovejša pridobitev Katedre za menedžment obdelovalnih tehnologij s Fakultete za strojništvo, Ljubljana, je visoko zmogljiv in precizen 3D-merilni mikroskop, ki omogoča 3D-meritve površin v realnih barvah in tako predstavlja korak naprej v smislu prehoda z običajnih 2D-meritev na 3D-meritve. Naprava omogoča merjenje poljubnih 3D-geometrij, hrapavosti površin (linijske, ISO 4258 in ISO 11562) in površinske (ISO 25178)), geometrij rezalnih orodij, obrabe rezalnih orodij itd. V tem prispevku sta predstavljena naprava in njen način delovanja, njena široka paleta uporabnosti pa je prikazana z različnimi študijami: (1) študija 3D-obrabe rezalnih orodij, (2) podrobna analiza hrapavosti površin in (3) prikaz uporabe naprave na drugih področjih zunaj strojništva.
 
Ključne besede: 3D-merilni mikroskop, 3D-obraba rezalnih orodij, površinska hrapavost, postranica
 
pdfUporaba napredne 3D-merilne naprave v tehniki (.pdf 3.3MB)
 

 

Identifikacija človekovih lastnosti v povezavi z nezgodami pri delu

 
Denis Štemberger, mag., Gorenje group, Velenje;
prof. dr. Zvone Balantič, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede;
mag. Vilma Fece, univ. dipl. inž., Gorenje group, Velenje
 
Izvleček: Pri opravljanju določenega dela se lahko zaradi različnih vzrokov pripetijo podobne nezgode. Večina vzrokov izhaja iz narave posameznika oziroma iz njegovih osebnostnih lastnosti. Glavni in poglavitni vzroki so človeški dejavnik.

Opravili smo raziskavo s področja psihologije človekovih lastnosti oziroma osebnostnih lastnosti posameznikov, ki so v preteklosti že imeli nezgodo oziroma incident (manjšo nezgodo brez bolniške odsotnosti).

Z diskriminantno analizo smo poiskali razlike med osebnostnimi lastnostmi zaposlenih, ki so imeli incident ali nezgodo pri delu, in tistimi, ki tega niso imeli. Na podoben način smo ločili posamezne spremenljivke, ki se nanašajo na psihosocialna tveganja in neposredno vplivajo na ravnanje zaposlenih, kar je povezano z incidenti in nezgodami. Ravnanje zaposlenih je glede na osebnostne lastnosti možno prepoznati in zaključke uporabljati pri preventivnem ravnanju.

Na ravnanje človeškega dejavnika močno vplivajo tudi psihosocialna tveganja (pritisk na zaposlenega, časovna stiska, stres, nadlegovanje …), ki so bolj povezana z ravnanjem nadrejenih v odnosu do podrejenih. Zaradi tega je v določenih primerih potrebno spremeniti način vodenja.
 
Ključne besede: človeški dejavnik, nezgode pri delu, psihosocialna tveganja, osebnostne lastnosti
 
pdfIdentifikacija človekovih lastnosti v povezavi z nezgodami pri delu (.pdf 2.1MB)
 

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 > >>

Novice

 
 
V okviru 52 sejma MOS že četrto Stičišče znanosti in gospodarstva
Na celjskem sejmišču bo med 10. in 15. septembrom letos več kot 50 visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih ustanov predstavilo inovacije, vrhu... »
 
 
Vabilo na konferenco: Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu
Vabljena predavanja, predstavitve člankov, študentska sekcija, podelitev nagrad Tehnološke mreže, razstava pokroviteljev in borza kadrov. Teme pre... »
 
 
V 15 letih 90 strokovnih dogodkov – od Nanotehnoloških dnevov do Stičišča znanosti in gospodarstva
Janez Škrlecu, dolgoletnemu članu Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in ustanovitelju Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS, je ... »
 

Izpostavljamo znanstvene in strokovne članke

 
 
 
Klemen Pompe, Robert Ivančič, Primož Repnik, Janez Tušek
Robotsko lasersko varjenje nerjavne pločevine

 

 
   
   
 ppt commerce  MIEL-OMRON
   

Ventil 

revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko

Osnovno poslanstvo revije je prenos znanja v prakso, nadaljnji razvoj in popularizacija področij fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike, kot tudi skrb za strokovno izrazoslovje na omenjenih področjih.
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta.